Creative Wanderlust

Vsak je svoje sreče kovač. In kakorkoli obrneš, slej kot prej se zgodi nekaj kar se mora zgodit z namenom. Včasih te kaka izkušnja ali dogodek pretrese in spremeni prihodnost. Kar je takrat pomembno je, da najdeš način da se sestaviš, postaviš nove smernice in živiš dalje. Nikakor ti ni dovoljeno da se smiliš sam sebi, no morda kak dan... Ampak čez par let ko boš pogledal nazaj, boš vedel zakaj se je to zgodilo in kaj si se iz tega naučil. Vsak dogodek te nekaj nauči, nekaj kar mora tvoja duša dati skozi. In čeprav takrat boli, je vse del neke velike slike. Ker življenje se učimo na bolečih dogodkih. Ljudje smo veliko bolj komplicirani kot si priznamo. Ni črno bele slike, je pa naša energija. In včasih smo tukaj da podpremo druge, včasih smo mi učitelji, drugič se učimo sami. Če sama pogledam nazaj je imelo vse nek smisel, ki ga takrat nisem videla. Ampak ker življenje teče, tako je. Z nami ali brez nas. Kar hočem povedati je, da nikoli ne odnehajte iskati

Vsak je svoje sreče kovač. In kakorkoli obrneš, slej kot prej se zgodi nekaj kar se mora zgodit z namenom. Včasih te kaka izkušnja ali dogodek pretrese in spremeni prihodnost. Kar je takrat pomembno je, da najdeš način da se sestaviš, postaviš nove smernice in živiš dalje. Nikakor ti ni dovoljeno da se smiliš sam sebi, no morda kak dan... Ampak čez par let ko boš pogledal nazaj, boš vedel zakaj se je to zgodilo in kaj si se iz tega naučil. Vsak dogodek te nekaj nauči, nekaj kar mora tvoja duša dati skozi. In čeprav takrat boli, je vse del neke velike slike. Ker življenje se učimo na bolečih dogodkih. Ljudje smo veliko bolj komplicirani kot si priznamo. Ni črno bele slike, je pa naša energija. In včasih smo tukaj da podpremo druge, včasih smo mi učitelji, drugič se učimo sami. Če sama pogledam nazaj je imelo vse nek smisel, ki ga takrat nisem videla. Ampak ker življenje teče, tako je. Z nami ali brez nas. Kar hočem povedati je, da nikoli ne odnehajte iskati

Danes sem zjutri zmrzovala na poti v službo. Tudi prostori še niso ogrevani in spet sem se zahvalila mojemu "za vsak slučaj" flisu, ki večino leta vidi na obešalniku v pisarni. In včeraj sm si rekla, zakaj bi me zeblo, in sem šla ven po 2 polena ter zakurila kamin. Medtem so mimo hiše leteli napol slečeni tekači. Jaz pa že skoraj v zimski opravi. Danes zjutraj na križišču čakam da gredo mimo mene neki gimnazijci in opazujem. Eni še vedno v kratkih rokavih, drugi v bundah in škornjih. In zaključim, da je prehodni čas vrjetno zato tako zmešan ker nihče ne ve kako bi se oblekel. Če bi se jaz tako kot tisti fantje, zbolim v sekundi dvajset. No pa ne niti zbolim, ampak odtajam se pa ne prav zlahka. Ob prvem mrazu tudi ne bi še hodila v bundah, ker je kao prehodno obdobje. Definitivno se jutri oblečem že bolj zimsko. Večna dilema prehodnega obdobja. Plasti, čebulno oblačenje...v bistvu mi manjka edino gretje. Potem se lahko oblečem normalno. Grem lobirat z

Bloga trenutno ni v formi...mogoče tako kot jaz, ampak se bom v kratkem potrudila da ga olepšam. Mogoče odprem denarnico in bo kakšen template tudi delal. any help with free templates haha? Template in progress...

Resnica.

Vikend smo preživeli v okolici Kr.Gore. Vreme nam je bilo naklonjeno, čeprav se ponoči že paše zaviti v toplo spalno vrečo. Key points: - Escape room: Pobeg iz bivaka v Mojstrani - Ferata v Mojstrani, ki sta jo osvojila fanta - Zajtrk prvakov - Mojčin dom in smrekov liker - Razgledi iz Cipernika - Spanje v Planici in jutro s pogledom na skakalnice - Kosilo v Dovjah Pr`Katr - Relax pri jezeru Jasna All in all, top vikend.

Ne vem, pečene buče so res nekaj najbolj fenomenalnega v jeseni. Enostavno bučo odpreš, odstraniš semena, vržeš na pleh, pokakaš z olivcem, posoliš in pečeš na 180 cca pol ure. Počakaš da se ohladijo, olupiš in pire pretopiš ali v juho ali pa v bučne njoke. To sem naredila včeraj...bučne njoke s čemažem in pinjolami. Čemaž sva imela še v skrinji, sva dobila za darilo kot pesto in je res za dol padt. No ker že dva dni jem buče, bo danes na meniju nekaj drugega. Ampak okus pečene buče je pa res bomba. Vrjetno ste opazili da se dogaja bum iz vrta. Zelenjava kar sili na krožnik. Potopite se v krasni svet receptov.

Sem nesla smeti in zaslišim mijavkanje. Izpod grmička se prikaže mala kepa. S sosedo ugotavljava da ne paše nikamor, nekdo ga je odvrgel. Čez nekaj časa priteče k nam za hišo. Oča ga nahrani. Sosedi ga pridejo pogledati in se odločijo da ga bodo vzeli. SUPER! Ampak začasno je bil še 1 teden pri nas. Kakšno čudovito mačje bitje. Pravi lump! S psom sta imela nek love/hate odnos, ampak če bi ostal še malo bi bila prava prijatelja. Počasi se je navadil sobice pa dnevne in balkona. Uporabljal je mačje stranišče, predvsem pa veliko jedel. In ko se je začel igrati, nobena roka ni varna pred kremplji. In sedaj ima novo ime, nov dom in upam da dolgo in srečno življenje. Malo bitje, z veliko željo po življenju. Ne morem vrjet, da ga je nekdo lahko kar odvrgel. In vem da ni edini, ki go se ga znebili. Se tolažim s tem, da smo vsaj njemu omogočili srečnejše življenje. Srečno mucko!