Zobotrebci in švic

Izlet v neznano se je izkazal za izlet v Kranjsko Goro. Aktivni vikend v dvoje z velikimi plani, ogromno opreme in prekrasno vremensko napovedjo, ki se je seveda tudi uresničila. Smuče, alpske in tekaške, gojzarji in gamaše, bord, brisače brez kopalk. Za začetek sva se malce pogrela v savnah in nato soboto začela s tekom na smučeh. Amaterja oz. ne, dva lika, ki še nikoli nista zares stala na teh peresno lahkih smučkah. Najprej štart na živem ledu, bum tresk in pok...gremo raje na progo. Rateče ima obilo prog za tekače na smučkah, gor dol, levo desno. Ko sva približno osvojila tehniko, pride na vrsto spust. Kaj zdej...naravnost dol, plug ali padec v sneg ob koncu, morda že vmes? Zame edina sprejemljiva tehnika spusta je smuk preža in piči. Po vseh težavah z ravnotežjem, spustu in postavljanjem palc, sva že pridno šibala po progi. Uf, ampak zadeva je naporna. Med navdušenjem pozabiš jesti in ko rata slabo je potrebno nehati. Precej zmatrana sva soboto zaključila ob dobri kmečki pojedini in si za nedeljo postavila lažje cilje. Tako sva naslednji dan odšibala tri kroge po Ratečah in nato peš porinila do Tamarja. Alpskih smuč se nisva niti dotikala, saj je otoplitev odnesla še pohorsko lisičko, tako da tudi tu ni bilo za par lepih zavojev. Sicer pa sva imela več veselja s tekom. Smučke so res zabavna reč, ko se jih navadiš in osvojiš tehniko. Precej bolj se zmatraš kot pri navadnem teku, ampak ko združiš lepo vreme, sneg in rekreacijo, vidiš da gre za popolno zmago. Idealna rešitev za poštukat tiste dni v vikendu, ko je treba nekaj početi in je še lepše še je to zastonj in v naravi. Po treba preveriti še ostale tekaške proge po Sloveniji. Vikend sva zaključila z domačim burekom in zamižala v nov teden. Kako hitro mine čas...puf in že ni več vikenda.