Creative Wanderlust

Vikend naročen za hribe. Toplo sončno vreme, paleta jesenskih barv, zvok tišine in modro nebo. Mahnila svo jo v bohinjski konec na Prevalski Stog. Težko sva se skobacala iz postelje, zato je bil štart bolj pozen, ampak v dolino sva prišla še pred mrakom, kar je ravno pravšnji tajming. Torej izhodišče je parking pod Planino Blato. Pot kar hitro preide v strm klanec in ta strmina vztaja do planine Krstenica. Pot je gozna in neoznačena. Zato sva falila vse kar je napisano pod opisom na Hribi.net. Nehote sva zato naredila krožno pot pri kateri je moral tudi pesjanar uporabiti vse 4 in malce pomoči od naju da smo premagali vse skale. Nazaj grede sva sicer najdla vse tiste opisane točke in tudi pravo uradno pot do vrha. Ampak srečala nisva niti ene table, tako da je to res bolj kot ne brezpotje. Pokrajina pa je prava paša za oči. Vsega skupaj sva srečala 5 ljudi. Pravi izlet na pravi dan. Spodaj je nekaj foto dokumentacije. Saj pravim...po vseh deževnih vikendih je tole RAJ. Plan

Evo...murphy dela po svoje in tudi jaz sem ga KONCNO najdla.  The grande porcini - end of seeking era :)

Jeseni je najlepše v gozdu. Svež zrak nas prebudi, barvne nianse nam pobožajo oči, plodovi pa nas razvajajo kulinarično (kostanj, gobe, ...). Nisem gobar, gob ne jem, sploh jurčki mi res niso dobri, vendar sem se odločila da ga najdem. S psom sva raziskovala lokalne teritorije in to tudi v največjih nalivih, pa ga še vedno nisem našla. To da mi nekdo reče naj grem na Pokljuko je zame žalitev, ker tam še slepa kura najde jurčka. Jaz ga želim najti po lokalih gozdovih. Ker jih voham, a našla ga še nisem. In ga vrjetno tudi ne bom, ker sem že obupala. Ne da se mi več gledati v tla in brskati po potencialnih placih. Psu pa so te iskalne akcije cel žur. Tako da sem malce poslikala trenutno brstenje neužitnih gob in prav lepo dogajanje v gozdu. Slike so od prejšnega tedna, ko še ni bilo vremena. Ta teden pa si obetam pravih fotografskih poslastic. Ta vikend končno obeta tudi vreme - gremo v hribe! Tako pa zgleda pes ko se naveliča večnih nalivov.

Ko uradna medicina določenim tegobam pripiše oznako kronično, avtoimuno ali neozdravljivo ter od zdravil ni več efekta, se posameznik zateče k alternativi. Nepoučen bere cele sezname prehranskih dopolnil in brska za super živili. Te spiski znajo ratati zelo dolgi in človek v dobri veri, da mu bo nekaj pomagalo skače od enega k drugemu. Potem pridejo na vrsto še prijatelji z vsemi priporočili. Dejstvo pa je da obstaja v tem času na trgu toliko teh prehranskih dopolnil in alternativnih pristopov zdravljenja, da če k temu ne pristopiš z zdravo mero kmečke pameti, lahko padeš v vrtinec, ki se mu reče preveč zdravo življenje. Še en dejavnik, ki bi se ga morali vsi zavedati je, da smo ljudje unikatni in to kar pomaga enemu ni nujno da pomaga tudi drugemu. Tako je na vseh področjih. Janez obožuje govejo juho, Francka je pa ne more zavohati. Janezu je pomagala bioresonanca, Francko je rešila zeljna juha. Na primer. Ker se še vedno pomalem borim z artitisom, lahko pov

Sem nabrala kostanj, psa odganjala od moceradov in nasla samo neuzitne gobe. Je pa vseeno lusno hodit po dezevem gozdu. Jurcka se vedno nisem nasla. P.s.: gob ne jem, iskanje pa je zame sprostitev ob sprehajanju psa.

Because you never know what the future holds!