V iskanju gob
Sem nabrala kostanj, psa odganjala od moceradov in nasla samo neuzitne gobe. Je pa vseeno lusno hodit po dezevem gozdu. Jurcka se vedno nisem nasla.
P.s.: gob ne jem, iskanje pa je zame sprostitev ob sprehajanju psa.
Ready or...
Jutri takle čas bomo že v LJ na štartu. Živčki delajo že danes. Po eni strani naj že bo, ker bo v 2h vsega konec, po drugi pa aaaa čemu sem se prijavila. Od službene ekipe nas je letos rekordno število na 21, razen bratov Sakelšek. David je poškodovan, Simon pa ni dovolj treniral. Tako je šla interna konkurenca. Ostane le še Mare, za družbo in spodbudo. Od triatlonske ekipe pa sem se raje malo oddaljila, ker debate o gelih in sodah bikarbonah mene malo znervirajo. Nekak podoben občutek kot če pred izpitom poslušaš razne napotke in nakoncu dvomiš še v to ali znaš sploh pisat in brat. Vem da zmorem, če bodo noge lahke, publika odlična in kakšen spobuden tekaški vzlik, bom zborbala en soliden čas. Cilj je cca 2h, štartala bom nekje v zadnji coni in potem probala ujeti svoj tempo. Upam, da se ne pustim zmesti, ker ponavadi na hitro potegnem in me potem skuri nekje napol poti. Vsaka minuta pod 2h bo uspeh. Mojih privh 21 gre za preživetje, čas bomo lovili drugič. Želim le uspešen uraden zak
Comments
Post a Comment