Boys with toys

Rašica rašica...v četrtek je bilo nekaj govora o kolesih. Vzmetenih kolesih težke kategorije. Jaz sem svoje misli kar pošteno že preusmerila v dirkalca, bila že na tem da kupim eno BH lepotico. Vendar sem glede na konec sezone rekla, da premislim do naslednje sezone. Po Vršiču sem kolo mirno odložila v garaži ter se posvetila drugim stvarem. Zdej že pritiska mraz...v petek, torej včeraj, naj bi celo bilo še nekaj sonca. hja tekaški trening ali malo heca v gozdu? gmajna kakopak. Grem pogledat kaj je David kupil, kaj se to na polno zabija po gozdu v vsakem vremenu ter kje je že bila tista inkognito tekma "Veliki spust z Rašice". Mal pedal powerja navzgor in potem čakanje da se petkova ekipa zbere. Par polno navdušenih fantov in jaz zgubljena duša, ki ne ve točno kam paše. Ne tč ne mš. Sonce zahaja, mrak se je delal, mraz je pritiskal. Če ne bomo igral kart je treba čim hitrej dol, ker mraz pa je mraz. No in so ušli, jaz pa zadaj previdno čez korenine, skale in podobne zadeve. Nisem se imela namena razbit, ker teden dni pred maratonom ne ni rada obiskovala urgence. Jankotu je uspel prvovrsten skok čez "tavelko" jampo...sicer pa je bil tako hiter, da ni mogu počakat par sekund da ga slikamo. Pa drugič, there is no way back to the small stuff. David se tudi že kali v pravega dolspustaša, kar je res hudo dobr vidt. Všeč mi je ta celotna scena, ker ima tako kot vsaka druga svojo "kulturo". Celotna debata se odvija o tem kdo je kje šel čez, kje so se potegnile nove meje, ki jih je treba prečkati in s čim v novo sezono. Vse skupaj je free, kar je meni osebno top. Več ali manj so te proge v gozdih, tako da poleti udobna senčka, jeseni vonj po zimi, spomladi pa vonj po poletju, pozimi pa v hribe, itq. Za zaključek lahko rečem, da je družba top, znam še kdaj iti, saj so me včeraj dostavili do avta z napotkom, naj kupim nove pedalke potem pa bom itq kupila še kolo. Nikoli ne reci nikoli, xoxo :)