Jesen

...lep in romantičen letni čas, vendar trenutno me malo živcira. Ker je bil moj plan oddati in zaključiti diplomo še predenj pade dol vse listje. Ah saj vem, sama sem kriva...vendar sedaj ob večerih tapkam po tipkovnici, namesto da bi se sprehajala po šumečem listju in nabirala kostanj. Dnevi pa kar tečejo in vedno več listja je po tleh, neee stop the time, save me some days. Ko bo vsa ta saga za mano bo vrjetno že kaka snežinka, čeprav imam ta mesec samo dva skromna cilja. Brez večjih problemov odteči 21 km na maratonu in finiširat diplomo. Polmaraton je definitivno izziv, tekla ga bom cca 2 uri, ne bom pospeševala tempa, ker bom pregorela, ampak bom probala čim bolj lagodno držati meni ustrezen tempo. Več kot 2 uri ne mislim teči, okno je 1:45 do 2:00. Če bo nedelja takšna kot danes bo top. Po sobotni noči sem odspala do 11h, se v megli odpravila na lauf in ko sem se po uri deset vračala je že sijalo sončece. Ribice za kosilo in odhod na Rašico. Dobra ura hoje, potem pa nastavljanje sončku, čajček, debata in nazaj. Super družba super nedelja. Prihod domov je zaključil pečen kostanj in hanganje z razširjeno familjo. Jesen čas za prehodne jakne, dolge rokave, rokavičke, kape, trake in zimzelen šport. Za druženje in uživanje. Človek se malo umiri in ugotovi da je ležanje na kavču in na toplem po outdoor dejavnostih nekaj božanskega. Pod dekco s toplim čajem. Tudi hribi ta čas so enkratni. Svež in mrzel zrak naznanja zimo, upam le da temperature vsaj do maratona ostanejo takšne in ne nižje, drugače bo kriza, brrr.