Dober tek!

Spet tisti vikend v letu, ko se še ne zamenja urni kazalec, vendar vsi zgodaj vstajajo ter vozijo v Ljubljano. Roji pisanih ljudi. Tekaška scena je res popularna. Pogovorne teme so kakšen je tvoj tempo, kako se obnesejo superge, rokavice da ali ne, trak da ali ne, kako začeti, koliko je kdo dober, kakšna so pričakovanja in kakšni bodo rezultati. Noro vam rečem. Tekaški praznik. Letos sem tekla 10km, super rekreativka. Priznam na 21 bi trpela, že tako sm čutila kolena, tako da sem se iz osebnih razlogov odločila za 10km in uspešen tek. Ne podpiram izjav kot "kar bo pa bo", ker če nisi ready, potem uničuješ sam sebi voljo do teka. In potem naletiš za ase, ki šprintajo in po 1 km začnejo hoditi. In take, ki odstopajo. Razumem volja je tudi nekaj vredna, ampak na pol bolan in nepripravljen zavoljo svojega zdravja ne hodi na šratno linijo. Privč sem videla štart in cilj kenjicev. Fama jim. Peresnih 40 kg na 42 km. Iz tekaških krogov je precej ljudi doseglo super rezultat. Treningi se obrestujejo, pravilna tehnika tudi. Zakaj se naučiti pravilne tehnike? Ko enkrat poznaš osnove, vidiš kako lahko šparaš z energijo in se čudiš kako nekdo sploh lahko preteče te razdalje s popolnoma napačno tehniko.

Overall bilo je lepo, kjub mišmaš vremenu. Všeč mi je, da vedno več ljudi teče in dela zase. Čeprav noben amater ni več le rekreativec, ampak na pol profi, what ever gets you going counts! Happy feet!