Adrenalin, ampak ne pozitiven

Ta megla se vleče že cel teden in domov pridem prepozno, da bi ujela dan. Tako peljem Lano ven po mraku ali temi. Včeraj naju je na poti domov sterorizirala sosedova psica. Mlada ovčarka, vendar imam občutek da je agresivna. Prilezela je od nikoder, spušena iz pesjaka, direktno proti Lani z odprtim gobcom. Preden sem dojela, da bo nekaj hudo narobe, sem že tulila in branila Lano. Razumem igranje, ampak tu so bili zobje in skakanje direktno nad vratom ter nasršen greben. To ni igranje. Hvala bogu mi je pomagal sosed ter nato priletela lastnica, ker nisem imela dovolj moči, da jo odženem. Grozno. Flashback na cca 9 let nazaj, ko jo je pri 7 mesecih napadel rotwailer, brez kakšnega koli znaka. Svojega psa imam na povodcu, kadar nisva v gozdu, ker menim da je tako bolj varno. Takšni dogodki pa me totalno vržejo iz tira. Iz tega razloga imam psa na povodcu. In kaj naredi ovčar stari kokeršpanjelki? Nočem vedeti. Želim le, da bi vsi vzgajali svoje pse in hkrati tudi razumeli, da niso vsi takoj za igro in rabijo malo časa. Tole včeraj je le še pika na i, da velikih psov ne bom imela več, vsaj ne teh pasem. Pa vrjamem, da ima vsak svoje muhe, ampak ne podpiram stavka "je samo radoveden", povodec se uporablja z razlogom. Še posebej ob cesti. Oh ja...nova pasja izkušnja.