Uni tapravi, domači, s pravo češpljo. Kok so dobri, kako lepo pocrkljajo, ker ji ni velikokrat na krožniku. Danes sem si jih privoščila, pa čeprav zvečer in ni mi žal, njami.
Jutri takle čas bomo že v LJ na štartu. Živčki delajo že danes. Po eni strani naj že bo, ker bo v 2h vsega konec, po drugi pa aaaa čemu sem se prijavila. Od službene ekipe nas je letos rekordno število na 21, razen bratov Sakelšek. David je poškodovan, Simon pa ni dovolj treniral. Tako je šla interna konkurenca. Ostane le še Mare, za družbo in spodbudo. Od triatlonske ekipe pa sem se raje malo oddaljila, ker debate o gelih in sodah bikarbonah mene malo znervirajo. Nekak podoben občutek kot če pred izpitom poslušaš razne napotke in nakoncu dvomiš še v to ali znaš sploh pisat in brat. Vem da zmorem, če bodo noge lahke, publika odlična in kakšen spobuden tekaški vzlik, bom zborbala en soliden čas. Cilj je cca 2h, štartala bom nekje v zadnji coni in potem probala ujeti svoj tempo. Upam, da se ne pustim zmesti, ker ponavadi na hitro potegnem in me potem skuri nekje napol poti. Vsaka minuta pod 2h bo uspeh. Mojih privh 21 gre za preživetje, čas bomo lovili drugič. Želim le uspešen uraden zak
Kakšno vreme je to? V sredo mešano na žaru do 13 stopinj. V nedeljo bo pa sam bog ve...nekaj mi pravi, da zna nekaj rositi. Lani je bila suha sončna nedelja z mrzlim štartom. Slabo vreme pa takoj zbije motivacijo na pol. Večni problem z obleko, da ne bo premraz ne prevoče ravno prav, kapa da ali ne, robce, gele, banane...prihaja teden makaronov potem v nedeljo pa komot en dunajc :D
Lansko leto naj bi bil Ego Clash, letos Supertalenti. Po domače, amaterski badminton turnir s pravimi proji. Podeljevali so se oskarji, pokali so šampanci, odvijal se je prvi open air roštilj in kot na vseh holivudskih zabavah tudi tu ni manjkalo škandalov :D Začelo se je zgodaj popoldne. Cilj je poiskati tistega, ki ima največ talenta z loparjem ali zmožnostjo prelisičiti nasprotnika. Tokrat je titulo osvojil Simon. Jaja spet sta se klofala brata Sakelšek, le kako bi jih preusmerili v kak drug šport, da tudi mi navadni smrtniki krvavi pod kožo pridemo do svojih 5 minut strun. No po vseh prešvicanih majcah, zmagah in porazih, smo vse skupaj preselili na travo in začeli s piknikom. Čvapi, nabodalca in vse kar paše zraven, seveda smo gasili tudi žejo. Dogajalo se je vse...slackline,kvazi odbojka, gumintwist, itn.Izpeljali smo še slavnostno podelitev, nato pa se je začel spuščati mrak. Bolj se je večerilo, bolj so stvari uhajale izpod nadzora:) In ko naenkrat zmanjka filma...takrat rata
Comments
Post a Comment