Lovrenška jezera

V nedeljo sva se odpravila iz megle na Roglo. Dokaj zgodaj, ko si bila tla še zmrznjena in malo ljudi. Šla sva za nosom in tablami. Pot je ravninska, malo gore dole, prijetna za kolena in prijazna za oči. Lovrenška jezera so pohorske barje, posejana z borovimi grmički in majcenimi jezerci, ki so nama ponujali krasne odseve. Res lepo za pogledati. Sredi gozda takšna pokrajina. Ko sva se vračala, sva srečala kar nekaj ljudi in sva bila vesela, da sva bila zgodnja. Na cilju sva si po krožni poti privoščila borovničev zavitek in čajček. Sonček se je tačas že prebil do doline. Midva sva se popoldne razvajala še v savni ter večer preživela v domači postelji. V ponedeljek sem potem fasala nek nadležen prehlad, tako da se sedaj cajtam in nalivam s čajem. Imamo pravo novembrsko vreme, megla in še več megle. Kako lepo je enim nekje daleč na jugu:)