Creative Wanderlust

Pa smo šli v lepo sobotno noč. Nebo je bilo jasno, posejano z zvezdicami. Temperature okoli 2 do 5 stopinj, zgoraj rahlo vetrovno. Tokrat nas je bilo 8, nekateri so se našega že tradicionalnega pohoda udeležili prvič in bili navdušeni. Štart je bil ob 8.uri zvečer izpred gradu Jable. Ko smo po kašni dobri uri in pol splezali na stolp, so iz nahrbtnikov začele leteti dobrote. Muffini, čipsi,piškotki, čaj, kuhano vino, borovničke. Pravi mali piknik z razgledom na razsvetljeno ljubljansko kotlino. Supergood! Večer je minil z obilo smeha, dobre volje in športnega duha. To podpiram!! Dobro družbo in voljo. šešeše bi :D

Prava pomladanska smuka...ena izmed prvih. Nisem fan pomladnega smučanja, ker se takrat ubadam že s poletnimi hobiji, pa vendar včasih paše gorsko sonce na svežem zraku. Torej toplo, skoraj preveč, po 12 rata smučišče akrobatska pista, polno ljudi in polna parkirišča. Do 12 pa je letel...to pa je spomladanski porn. Zjutraj do daske, po kosilu pa noge na mizo in uživancija...oh yeah baby:D

Malenkosti, ki pijejo kri. Malenkosti, za katere menimo da so v tistem trenutku vse in nam zaradi njih lahko propade življenje. Malenkosti, ki na veliki sliki pomenijo absolutno nič. Potem pa vidiš človeka, ki smuča na eni nogi in te spreleti razsvetljenje...koliko moči in volje je potrebno, da počneš stvari, ki so nekoč bile samoumevne, samo zato da si srečen, da še najdeš svoj nasmeh na obrazu. Verjemite, da ima tak človek v glavi pospravljeno veliko bolj kot marsikdo izmed nas. In takim ljudem lahko rečem svaka čast. Sama bi se zlomila kot suha palica...morda sčasoma našla moč, da se vrnem med ljudi. Neverjetno. In včasih jokam samo zato, ker me zadržujejo nujne obveznosti ali ker mi je nekdo pojedel zadnjo palačinko...

“I like nonsense, it wakes up the brain cells. Fantasy is a necessary ingredient in living, it’s a way of looking at life through the wrong end of a telescope. Which is what I do, and that enables you to laugh at life’s realities.”

I’m not going to spend my life chasing people. You wanna leave? Fine then, go ahead. 'Cause I’m done with chasing and caring for people who never had interest in me. Nothing lasts and people change. I’ve learned love is hard and life is strange.

...preživeti vikend. In kakšen je recept za instant srečo? Zbudiš se v modro nebo, nastaviš obraz sončku, spiješ kavico v dobri družbi, zmigaš telo na svežem zraku in vse to po preplesani noči. In ko baterije kličejo po refilu, se zazreš v sončni zahod. In vreme obeta sonce še cel teden...smučarije še ni konec ;)

Same dobre stvari s toplimi spomini :)

Tokrat smo izvedli nočno varianto smučarije. Bilo je več heca kot resnosti, saj je bil sneg dokaj gnil. Ampak to nas ni spravilo iz tira. V našo vrsto smo dobili 2 novopečena smučarja, ki sta po 2 urah že lepo hrustala ovinke. Moj brat je presedlal iz borda na smučke, tako kot jaz lani in ko je pogruntal težišče, je že obvladal situacijo. Ni težko, le volja mora biti pa par dobrih napotkov in peščica trikov in vaj. Sedaj ga zopet kvačka vreme, tako da se sankali ne bomo, je pa naslednji smučarski dan planiran naslednji teden. V nedeljo pa morda skok do obale...meditacija na piranskem obzidju, na sončku, awh krasn! Želja po pomladi raste:)

"Guess what, I have flaws. What are they? Oh, I don’t know. I sing in the shower. Sometimes I spend too much time volunteering. Occasionally I’ll hit somebody with my car. So sue me… No, don’t sue me. That is the opposite of the point that I’m trying to make."

Je prav fletno avstrijsko smučišče. Lepe široke in dolge proge, fajn zrihtane, zakon sneg, prjazni holcerji, prijetno moram rečt. Celodnevni izlet se je začel z vstajanjem ob 6h, potem pa hop iberhoze gor, pljusk vode v obraz, čaj, sendviči, pobrat vse udeležene in via Osterajh. Prihod malo pred deveto in nato gasa na sneg. Prevozili smo vse smeri, no skoraj vse, ter se nato vozili vse do 16h. No vmes kratka pavza za apfelstrudel z vanilien kreme, obvezno in nato dalje. Gužve ni bilo, večino obiskovalcev pa slovencev. Nazaj grede pa na pico, da pridemo k sebi. Smučišče mi je res všeč, tako da bomo še kdaj zavili v to smer. Ekipa super, pomoje sem največ jamrala jaz, ko so me že pošteno pekle mišice. Drgače pa nasmeh na obraz, ker na snegu se nimaš kaj mrščiti. Super mi je tale smučarija, občutek napredka, predvsem pa je pomembna nasmejana družba in izleti na svež zrak. TOP :) skoraj tako kot sedenje v zalivu ob morju, gledanje sončnega zahoda in pivo v roki...

Enkrat bom ponosna lastnica podobnega frčolina:) komaj čakam!

Mislim da bo treba s5 odpreti predal z barvami :)

A girl and guy were speeding over 100 mph on the road on a motorcycle… Girl: Slow down. I am scared. Guy: No this is fun. Girl: No its not. Please, its too scary! Guy: Then tell me you love me. Girl: Fine, I love you. Slow down! Guy: Now give me a BIG hug. -:- Girl hugs him -:- Guy: Can you take my helmet off & put it on yourself? Its bugging me. (In the paper the next day): A motorcycle had crashed into a building because of brake failure. Two people were on it, but only one survived. The truth was that halfway down the road, the guy realized that his brakes broke, but he didn’t want to let the girl know. Instead, he had her say she loved him & felt her hug one last time, then had her wear his helmet so that she would live even though it meant that he would die. -- O tej temi sem danes že razmišljala. Pa tudi o tem kako bi dala vse, ki jih imam rada v brezčasni milni mehurček, za vedno. Malo žalostna zgodba, vredna razmišlanja in spet moje poudarjanje, da je samoum

Prešeren nam je poleg svoje pesniške dediščine, pustil tudi praznik in tega smo izkoristili precej poetično. Sonček, borovničev zavitek, limone s čajem, lekadoli, snegsnegsneg, smehi, veselje, mraz, vijolčne ustnce, zastonj kebab tnx to Fudo;))) ALL IN ALL ...all good;) Všeč so mi tako družabni dnevi, skoraj kot mini dopust :D

In je počilo..again. Tolikokrat sem se že zapletla v debato o psih, jih zagovarjala in bila razočarana nad ljudmi, kateri so bili na drugi strani pola. V zadnjem tednu je glavna tema vsakdanjih pogovorov napad bullmastifov na lastnika. In sedaj cela panika...psom nagobčnike, jih zapret, sprehajati ponoči in čim dlje stran iz mesta. Kaj če bi nagobčnike dali glasnim neizobraženim ljudem in poslali vse na eno konkretno šolanje o odnosu pes-človek. Ogledalo psa je namreč na drugi strani vrvice in nihče me ne bo prepičal, da pes napade brez vzroke. Zagovarjam, da morajo biti na vrvici in da mora vsak lastnik vedeti zgodovino izvora pasme ter opravljeno šolanje poslušnosti. Nikakor se psa ne izbere na podlagi podaljševanje lastnega egota, nikakor psa ne sme imeti neuravnovešena oseba in nikakor jih ne prenašajte v torbici kot obesek za ključe. Ja vsaka stvar ima 2 skrajnosti. Če si lastnik psa, se moraš z njim ukvarjati, mora biti del družine in v zameno za to skromno dejanje, ti vrne s ta

The basic core of a man’s living spirit is his passion for adventure. the joy of life comes from our encounter with new experiences and hence there is no greater joy than to have an endlessly changing horizon, for each day to have a new and different sun." Chris McCandless (Into the Wild)

"Don’t walk in front of me; I may not follow. Don’t walk behind me; I may not lead. Just walk beside me and be my friend."