Creative Wanderlust

B o ž a n s k o in s o n č n o!

Razstava, kjer so prikazani resnični ljudje. Po mojem mnenju azijskih dežel, ker so precej majhni, o tem priča kostna obrazna struktura. Biologija v živo. Ker imam trenutno vsaj 3 družinske člane s poškodbo rame, hrbta in palca na nogi, je to pravi prostor za učenju o človeškem telesu in ranah. Fascinantno je kako je dejansko rak v telesu kot plesen. Kje je treba zarezati pri določenih operacijah in kako se določene poškodbe sanira. Človeško telo je dejansko precej zapleten sistem. Neverjetno povezan. Od možganov do zadnjega prstka. Ogled teles priporočam vsem, ki želi vedeti kje kaj stoji v njegovem telesu in kaj si povzroča s slabimi navadami. Srce bije, pluča dihajo, oči gledajo, uho, nos, krasni smo in hvala tem telesom za tole razstavo, ker to je prava biologija, ne tista iz knjig. V šolah nas posiljujejo s piflanjem na pamet, ampak človeško telo je splošna razgledanost, ki je ne obvladajo niti študentje na urgenci. Tako da, učenje se nikoli ne neha.

Doing usual amount of work...calling,sending,scaning. Oh, i have to call someone and let him know on this agreement. Ok, ring ring....i drop the phone down. So i send an email instead. I get reply fast back with the aswer. And one more email saing "BTW it is 4 am in the states:)". My face was like :O and good morning? So from now on, send and email first, call later! :) You never know where the person on the other line is.

 V soboto sem pospravljala omaro in metala stran stare/premajhne/nenosljive obleke. Včeraj sem imela res res dober namen tekaškega treninga. Torej zbudila sem se relativno kmalu. Zunaj sivina, brez dežja. Pojem zajtrk in se še malo vsedem, preden se napravim za ven. Malo računalnika, malo tvja in zbudila sem se ob 12h. Oh in zunaj dež. Mogoče poneha po kosilu. Ni. Dež je padal vstrajno do noči in takrat sem končno obupala. Po pravici pa je manjkalo volje. Danes spet isti plan. Po službi pa zares. Upam, da bom jutri lahko potrdila nekaj kmjev. Sicer pa se kmalu obeta 10dnevni mini dopust in časa za trening bo dovolj. Naspani smo čist drugačni.

Najboljši del potujočih prijateljev so spominki. Male malenkosti, ki ti krasijo police in stene in lahko rečeš iz kje prihaja, čeporav je lahko totaln kič. Najbolj zanimivi so mi kakšni vulkanski kamni, trenutno imam enega iz Cotopaxija in en kamen iz Velikonočnih otokov, pa cel kup islandskih kamnin. Predkratkim se je iz potovanja po Indiji vrnil še en kolega, ki je tekom potovanja domov pošiljal škatle s pisanimi oblekami. Waaa. In včeraj se je zgodila prava indijska razprodaja. Aladinke, šali, jopce, barvasti, rozasti, modri, noro. Brskati po škatlah, probavanje in počutiti se kot indijka. Ženske res znamo brskati in kokodakati. Izmed vseh lepih kosov sem izbrala nekaj hlač in nekaj šalov, hkrati pa še Janiju potaknila ene hlače, naj bo še on malo indijca. Sedaj vneto čakam na poletje, ker tele jakne, ta dež in tale hlad, mi že malo preseda. Jaz bi japonke, sonce in vroče toliko kot pravi David na Re-bootingu, vroče "da se prlimaš na rjuho"! :)

Mi pa doma. Bobkova sta v Mehiki, delata potres, drugi na Karbih, jaz pa komaj čakam tale vikend. Tudi mene daje potovalna mrzlica in študiram kam bi lahko šla...Škotska ali Maroko? Tolažim se z globe trekkerjem in hrano drugih kultur. Hihi in nabiram kondicijo za dolga potovanja in tovorjenje velikih ruzakov. 1 2 3 kje si moj prvi maj :)

Recikliranje postane problem, ko začneš pospravljati sobe, ker se začnejo selitvena/gradbena dela. Kam z neodprtimi darili, še iz časov tolarjev? polne plastične flaše? stare obleke? cd, diskete? Plastiko, embalažo in papir že ločiš, kaj pa tiste male prčkarije? Kaj lahko vržeš v isti koš in kaj drugam? Obleke v humano, ostalo v zaboje, i guess. Diskete so mi nejasne, ali stare računalniške /telefonske zadeve? Reciklaža reciklaža. Najboljše pa je, da stare stvari čimprej vržeš v smeti in se ob takih trenutkih s tem ne ubadaš. Ljudje res preveč zbiramo:)

1.aprila, nedelja, sivo jutro, zunaj sneg?! Planirana pot na morje. Sicer se je na poti odprlo modro nebo, a hkrati je bil trak obvezna oprema. Sva že bila en prejšni vikend na morju, kjer sva tičala v zaveterju ter se skrivala pred sunki vetra. Tokrat spet burja. Primorci pravijo, da kar ne pospraviš sam, pospravi burja. Pol dneva je bila burja, pol dneva oblaki. Malo smo podelali, no desci kar veliko, punce pa smo malo počedile okoli oljk. Proti večeru še obvezna pica in v temi domov. Kmetovanje na obali je fajn, mogoče ker ni pritiska in sosedi ne gledajo?