Creative Wanderlust

Feels like...staying at home, going for a walk in the forest, dress warm and look outside, taking pictures, making tea...feels like winter time.

Ura 6.30...pogled skozi okno in presenečena ugotovim, da je zunaj sneg. Navdušenje, a kmalu malo panike, kako se v plundri teče. No, takrat tudi pomislila nisem, da bodo superge prvo sekundo, ko bom stopila iz avta mokre in da, bo brozga špricala na vse smeri. Vse ostalo waterproof :) Tik pred štartom smo odvrgli vsa odvečna oblačila. To je to, gremo pa če padajo ušpičene prekle ali pa samo snežinke, mokri smo že tako ali tako do kolen. Pohvala spremljevalni ekipi!  Ciljni prostor v pričakovanju najhitrejših ni dolgo sameval. Do takrat ko smo pritekli mi, je bil tepih že splužen :) Po tekmi pa hitro na šilce domačega proti prehladu. Ostale so le mokre cunje, premočene superge in vsak toplejši sloj suhih oblačil je bil vreden zlata. Organizacije je bila letoss malce čudna in raztresena  upam da bodo naslednje leto to malce popravili. Ob prihodu v cilj na kongresnem trgu je bila samo voda, banane pa pred Cankarjem. In garaderobne torbe bi morali dobiti vsi, pa jih nis

Tokratni Ljubljanski maraton bo v zimski preobleki. Iskreno si ne predstavljam kenjicev v tem vremenu, v bistvu se mi kar malo smilijo. Vključno z mano se bo zagotovo kdo vprašal ali se mu splača reskirati prehlad. Po drugi strani pa tečemo tudi čez zimo in se vsi počutimo odlično, le malo več pregovarjanja samega s sabo je potrebno. Sneg ok, upam pa le da ne bo deževalo, ker veter/dež/sneg kombinacija pa mi ravno ne diši. Ta dogodek se je z leti razvil v mega event. Sedaj se ga udeležujem že četrtič in še nikoli ni bilo toliko ljudi. Do nedelje poteka cel sejem športne opreme in včeraj, ko sem šla po številko, sem se res zamislila nad dejstvom, da postajamo tekaški narod. Toliko ljudi, vseh oblik in višin, toliko tekačev. Moj cilj za naslednje leto, ker letos pač ne gre, je ena 10ka po 50min in ena 21ka. V glavnem mi pašejo 10ke in te želim izboljšati. Se vidimo na štartu...in cilju!

Zadnje čase moj (tehnično sposojen) planer za krompirjeve počitnice. Upam, da se vreme popravi, vsaj toliko da ne bo padavin. Moj najljubši košček Slovenije, kamor lahko spakiraš skoraj čisto vse športne rekvizite. <3>

Upam sicer na nekaj spremembe, vendar tole mi ni všeč, unlike. Že tako sem se presedlala iz 21 na nike 10km (jaja izgovori), sedaj pa še ta udarc. Sicer zna biti zabavno, zna biti pa tudi precej demotivacijsko in nadležno. Letos smo imeli slabo vreme na dm teku (čeprav je bil potem eden boljših tekov) in na nočni 10ki na Bledu (tudi super tek). Mogoče pa letos preseneti, sedaj nam je že 3 leta zapored sijalo sonce, letos pa kar sneg. So mravlje naredile velike kupe in indijanci nasekali ogromno drv. Zame je to uradni zaključek in namesto novoletne, dam zaobljubo za naslednjo bolj pridno sezono že sedaj.

This Saturday it was time to fly.  "Just do what i say" said the instuctor and put him on the plane to heaven. After 30 sec of free fall...black&white bird was slowly landing. The rush was so high he forgot how to talk. After him there were next people standing in line for the fall...but he already knew that "feeling" and just smiled. :)

Belgijska. Mala, a sladka. Včeraj za trening sproščujočih 10km, še pred temo. Brez ure, ker sem jo pozabla nafilat, vendar zmerni tempo. Če želim preživeti 21ko, moram začeti taktično. Zadnji teden bo teden počitka in pravilne prehrane. Najprej beljakovine, zadnje 3 dni OH. In veliko tekočine. Po LJ pa spet takšni teki ob Bistrici, po pesku, po razpotjih. Edino kar me je zmotilo je dejstvo, koliko jih dejansko teče čisto narobe. Tečejo po petah, s povešenimi ramami in glavami, ne uporabljajo rok, včasih se vprašam kako sploh zdržijo v taki tehniki toliko kmjev. Vsakič se ugriznem za jezik, ko jih vidim. Torej vikend čaka, enjoy:)

Tekaški treningi so se kar na hitro prevalili iz toplih poletnih dni v jesenske mrzle večere. V bistvu je bilo kar zanimivo opazovati spreminjanje naravnih procesov. Najprej je bila tema 20:30, kmalu 20:00 in sedaj ob 19:00. Dolgi teki med tednom so bolj želja kot resničnost, kajti po temi težko držiš nek tekmovalni tempo brez oprezanja če boš stopil v kako grapo. Čez dobra dva tedna bo na sporedu Ljubljanski maraton in ker mi je v tem mrazu že precej padla motivacija, si želim čimprej nastopiti na moji drugi 21ki in zaključiti s treningi ter preklopiti v fazo teka za dušo in ohranjanje baze. Moj cilj čez zimo sta dva teka na teden: en krajši pod 10 km in en daljši do 15 km. V tem vremenu sedaj je najbolje opraviti trening in se čimprej segreti pod tušom in ostati na toplem, brez prehladov prosim. Po oktobru pričakujem mesec večne teme - zjutraj, megla čez dan in tema na poti domov. In takrat ti vsak skok nad meglo v hribe pomeni sprehod v nebesa. Ljudje smo brez sonca res zgubljen

Pojavlja se vprašanje ali prepovedati pitje na javnih krajih? Takoj burna razprava o odvzemu svobodščin ter o razliki med uživanjem in popivanjem. Razumem pivo ali dva za Ljubljanico, absolutno ne prenesem vandalizma, do katerega največkrat pride po pitju. Pri nas so po večjih feštah v mestu vsi znaki na cesti zasukani narobe. Jutra po petkih in sobotah v centru niso ne lepa ne dišeča, če vstaneš prezgodaj. Mladina dan danes ne pije, ampak prej razbija in se dokazuje. In sem ZA odlok da se v strogem centru ne pijančuje, ker me je teh mladih tolp po pravici strah. Ni vse tako zelo nedolžno. In če starši tolerirajo popivanje mladine na Prešercu, potem mladina res počne kar hoče. Sicer pa preberite si Rimski odlok , če že govorimo o skrajnostih. Sama sem vedno čakala na bus na postaji brez strehe in ko so končno postavili streho, je bilo steklo vsak vikend počeno. In to je ok? Ne govorim o skiravnju, govorim o kulturi pitja, ki je Slovenci še od daleč nimamo. Pa če se še delamo tako zelo