Creative Wanderlust

NE VEM ZAKAJ, AMPAK NE MOREM POSTAT PREKO MOBITELA V MALIH CRKAH. RACUNALNISKE TIPKOVNICE PA SO UPSIDE DOWN, SEDAJ VEM OD KJE JE MOJ LAPTOP. CE KDO VE ALI JE RACUNALNISKA ROBA NA PORTUGALSKEM CHEAPER KOT DOMA NAJ MI JAVI, ISCEM NETBOOKA. ANYWAY TUKAJ IMAJO VSI IPHONE IN SLUSALKE V USESIH, TUDI CE SKOZI CEVLJE GLEDA LUKNJA. AVEIRO JE KRASNO MESTECE OB RECNIH KANALIH, PORTUGALSKE BENETKE. DANES SVA BILA TURISTA. NAJPREJ PES, NATO S KOLESI IN ZVECER Z GONDOLO PO RECNIH KANALIH. VMES SVA PRESETALA SHOPING MALL, BILA NA LOKALNI FESTI, JEDLA ODOJKA V LEPINJI, KOLESARILA DO LOKALNE FAKULTETE IN SE PELJALA DO NEKDANJE TOVARNE S KERAMIKO. PORTUGALCI SO FAJN LJUDJE. TRENUTNO JE TU NEK ZABAVNI SEJEM IN IMAJO EN KUP SUPER PRCKARIJ, KI BI JIH CLOVEK KUPIL IN NATO CUDEZNO NEPOLOMLJENE PRIPELJAL DO DOMA. DOKLER KUFRI IN RUZAKI NE BODO FRAGILE, PAC KUPUJEMO SUVERNIRCKE ZADNJI DAN. JUTRI POTUJEVA V PORTO. SE VEDNO NAMA PIHA V BUCO, TAKO DA SO TRAKI RES FAJN NALOZBA. SLIKCE BODO KO SE VRNEVA ALI PA CE K

Scumniki nea delajo:) Vceraj sva se poslovila od surfaske ekipe in se podala nazaj v Lizbono, pocakala bus za Aveiro in se voyila skoraj pol dneva. Ta premikanja so kar naporna, no vsaj busi so ok. Wifi on board pa clima do konca. Ob cca 17 in nekaj sva bila v Aveiru. Kaksen pogled. Bus te odlozi sredi promenade in takoj stopis v njihov svet. Benske gondole, pisano cvetje, mednarodni sejem domace obrti in umetnosti, keramika, kanalcki, noro. Pozanimala sva se o mestu ter odsla do hostla. Super prijazna teta naju je nastanila v lepi zeleni sobici, vse do konca urejeno in cisto. listici vrtnic v wcju, noro. Midva umazanca od poti, sva se najprej umila nato pa takoj raziskovanje. Danes sva dolgo spala, ampak takoj ko tole napisem greva rentat bajke in via never stop exploring. Bodite pridni, papa

...teden dni okoli in na žalost konec druženja v surf hiši. Slovo ni tako težko, ker dopusta še ni konec. Nadaljujeva iz Penisha nazaj v Lizbono in potem v Aveiro. Kar nekaj ur vožnje do tja, ampak to je potovanje. Ta teden je prehitro minil, toliko novih obrazov in informacij. Se mi zdi, da je še toliko materiala glede surfanja, ki mora v mojo bučo. Svet je okrogel in v Peniche se še vrneva, do takrat pa Aveiro, Porto in Lizbona. Biti delček tujim mest, kjer se lahko skriješ in ti za dober dan tega ni treba reči, rečeš ola ali bom dias. In se lomiš z rokami in študiraš nove besede in opazuješ kot majehn otrok. Češrav se mi je zadnje dni postelja premikala za valovi....Till next time, have a nice time;)

Vroče žemljice na plaži. Včeraj je bil sončen pogled skozi okno, še bolj sončen s terase. Dan brez puloverja in windstoperja. Juhu. Dilce naložimo v kombi, poskačemo notri in via plaža. Skoraj brezveterje. Ampak dan je bil res vroč. Za začetek malo šole, nekaj brezupnega peddlanja in lovljenja dile. Jani že spelje svojo na valu. Meni pa je nakako tako: vržeš se na dilo, peddlaš peddlaš peddlaš čez valove, ne čez peno in misliš kako si že daleč, potem pa pogledaš levo in nekdo zraven tebe dviguje dilo in je do pasu v vodu, wtf?! hahahaha:) Ampak je zabavna reč tole. Kaj že znamo? Znamo oceniti valove, znamo oceniti tok, vemo kaj dela veter, kje je line up, kako se premika ocean in kaj pomeni mraz na plaži. Znamo tudi nekaj portugalskih besed. Če rečemo nekaj malega o portugalskih ljudeh...zaenkrat še nisem imela nekaj veliko stika z lokalci, vendar kmalu bo na sporedu drugi del potovanja. Ampak zaenkrat: so lepši kot španci, so večji in bolj nasmejani. Prijazni. Španci so taki mali in

Ola, Včeraj je bil krasen dan na plaži. Veter je sicer naredil raztur v vodi, multiple swell in nek vodni razčefuk, ampak smo vseeno lovili valovi. Sonček je bil, megla je zginila, veter pojenja. Mivka je povsod. Portugalsko sonce je pasje, faktor 30 je minimum. Portugalska fanta Sumol je res dobra kvazi fanta. Družba v hiši se je od včeraj naprej pojačala, je kar malo gužve ampak zaenkrat se še da priti do wcja. S staro družbo smo si izmejali facebuke in maile, da se dobimo na trnfestu ali pa naslednjem tribu eventu. Danes in jutri bo baje krasn, kar je ravno prav. V soboto morava odriniti že naprej. Čeprav bi se tega ritma lahko kar navadil. Zajtrki in večerje so fenomenalno skuhano, domače. Mivke se ne navadiš nikoli, it`s everywhere!! Midva še ohranjava normalno barvo, nekateri so že precej zapečeni. V glavnem dnevi minevajo prehitro. Se poglasim kmalu....Adeus.

Namesto valov smo odšli v mesto in poslednica je šoping. Nič velikega, male malenkosti. Super družba je tu pri tribujevcih. Vreme se je naredil...tako da danes, ocean prihajamo. Vsem priporočam knjigo Učenje oceana, nove misli iz drugega zornega kota. Več zvečer...

Danes ni sončnu jutro, zunaj so neke meglice, vidljivost slaba, čeporav valovi gredo še vedno proti obali. Torej dilema dneva ali v vodo ali zganjat turizem? Zganjat turizem. Ogled mesteca Obidos sledi. Staro srednjeveško mestece, v katerem je trenutno nek srednjeveški karneval. To me sicer ne interesira, ampak raziskovanje pa ja. Sprehod, kavica in fotosession. Gremo pogledat pa ja. Slike bodo ko se vrnem domov. Zaenkrat špilamo biljard in čakamo na boljši jutri. Hopefully it will be:) Adieus

Ola folks, V nedeljo sva štartala iz Zagreba, 15 stopinj, dež. Po treh urah sva pristala v Lizboni, 32 stopinj, sonce. Nato sva gladko našla shuttle do postaje in pot nadaljevala do Penicha. Penishe je malo mestece, bolj mesto duhov z malimi trgovinicami, ki so zraven še pekarne in bari. All in. Ta teden domujeva v surf hiši, polni različnih obrazov in zanimivih karakterjev. Toliko novega. Dan se začne z budnico, nadaljuje z zajtrkom in odhodom na plažo. Dobiš neopren in svojo začetniško dilo. Cilj je do konca tedna vstati iz dile. Torej cilj je, volja je, rezultat naj ne bi izostal ali pač?! Prvi vtis Penisha je veter in še več vetra. Ampak dejansko je tako, da se moraš namazati s kremo tudi po ahilovi peti, ker piha veter in sonca čez dan ne čutiš, popoldne pa se skrije in se kar naenkrat shladi. Atlantik streže z ogromnimi količinami valov. Povsod so grupice ljudi z dilcami, ki se učijo, ki učijo in ki se zabavjo. Nekaj za dušo. Plaža, kjer se nahajamo je Baleal. Danes smo začeli s

Letošnji dopust se začne v nedeljo in naj bi obsegal teden dni surfarije in teden dni potovanja. Surfanje pri Tribujevcih v Penishu, nato par dni v Aveiru, par dni Porta in za češnjo še Lizbona. Potrebno bo spakirati. Nevešča v tem pač vedno nabutam vse v kufer in še kako vrečo za povrh, v smislu več je bolje kot manj. Sumim, da bo tudi tokrat tako. Čeprav vrjamem v svoje nadnaravne sposobnosti, da lahko vso prtljago nosim na hrbtu in se ne prekucnem zaradi teže na hrbet. Torej backpack it is. Sem se že prepričala, da ne rabim vseh odvečnih kosov obleke in po surfariji vse operem preden se podava naprej. Torej le še lonley planet in nekaj gađetov. Malo me že daje tale potovalna mrzlica. Lani je Barcelona prav fantastično minila. Potovanja in veliko le-teh. Za dušo in za raziskovanje! Ole!

Life was meant to be lived, and curiosity must be kept alive. One must never, for whatever reason, turn his back on life.

Pondeljek, 6.00 zjutraj: »Budilka?Budilka?! Ura je že šest? Kaj to pada zunaj ? Danes ne bo sonca ? Moj vrat, roke, au.« Težko jutro, zakrknjeno telo. Kje je moje morsko jutro in prebujanje pod drevesom? Zunaj pada dež, nabirajo se oblaki. Sprašujem se kakšen je bil vikend doma, je padal dež, kaj so počeli doma, kje je lumpal kuža. Vikend brez telefona, interneta, ure. Zbudiš se ko se, zaspiš ko te premaga utrujenost in mene je to kar naprej. Na plaži, v avtu, na stolu, na soncu, v sencu, samo 5 min, mine ura. Gremo na vejk po kosilu, pa je ura šest, ko dejansko gremo. Druge dimenzije. Brez mejkapa, le kopalke in kratke hlače. Morje je zakon. V morju so hobotnice, zobatci, ribe, ježki. Na obali je sonček, je pesek, je slamnata marela, knjiga. Skorajžla sem se tudi za kabel v Punatu ter se dodobra napila vode. Precej nemirno morje je od mene zahtevalo preveč. Bo treba še probati. Do takrat pa je treba poskusit še wave surfing. Bog daj, da ramenski obroč zdrži napore. Čas pa mineva

As kej bled po 10? Ne jejnej na 5, jh bo treba 10! Kera je prava k je letos taplava? Trikrat zaporedoma na Nočni10ki okoli Bleda. Potek vikenda je znan: štarta se v soboto ko se naspiš in zadovoljiš vse svoje fizološke potrebe (tu se ne hiti), prideš na Bled, zaviješ v kamp, "ja mi bi za eno noč, šotor in avto, ene 20 nas je, a bo kej popusta?" in postaviš tabor. Tekom dneva se smuka okoli jezera in počiva, letos fino v senčki, kaplja folk in tabor raste...voda pa vre. V vrtincu debat in smeha se opazi da je ura že skoraj 9 in potrebno si je naštrikati številke na majice ter spraviti v opremo. Seveda mi se ne ogrevamo. Medtem ko vsi ostali tečejo in so že na štartu prešvicani, smo mi ko rožce. Ogrevanje...ah kje. Itak znana napaka, ampak ogrevanje nam nikoli ne rata. No na vrhu klanca, za ovinkom, je štart. Gledaš okoli sebe in kar naenkrat 3 2 1. Oki go. Letos sem bila preveč zadaj, saj ne da sem štartala na rezultat ampak tisto gužvanje me rahlo znervira. Šele v drugem k

Lani je zaživel vikend športa in zabave v Kamniku, imenovan Kamsport. Tradicionalno se je nato odvil tudi letos. Dva večera koncertov, dva dni kolesarskih in triatlonskih dirk. V soboto se je odvijal mednarodni kolesarski kros pod okriljem Calcit bike team-a, v nedeljo zjutraj Maraton Alpe Scott in popoldne Triatlon Ambrož. Maraton Alpe je bil tokrat rekorden v udeležbi. Prava poslastica za cestne kolesarje. In za moje oči. Nekega dne bom imela dirkalca. In tudi free rajda. Popoldne smo formulce spet nastopile v ženski štafeti. Imele smo isto konkurenco in spet bile srebrne. Morda nam v tretje rata in bomo zlate. Ampak, bilo je zabavno tekmovanje za vse udeležence. Prav super organizacija. Maraton Alpe je 133km dolga proga s skoraj 2000 m višincev. Gre od Jezerskega preko Pavličevega sedla, Logarske in Črnivca nazaj v Kamnik. Tokrat 760 kolesarjev. Vredno ogleda. Takšni vikendi privabljajo gledalce, zato takšne prireditve podpiram. Mesto je treba oživeti. Avgusta prihaja Kamfest