Creative Wanderlust

Kar malce strašljivo kaj vse delamo za svoje potrebe. Ni čudno, da so pasemski psi totalno zjeba***i.

It goes for animals!

So najbolje preživeti v kranjskem Klubaru, kjer so na sporedu potopisna predavanja. Včeraj Zlati Nepal - zlata odprava dijakov pod okrijem organizacije MEPI. Dijaki, ki vedo, da obstajajo tudi sirote, opravljajo prostovoljna dela in svoj prosti čas podarjajo pomoči potrebnim. Ni vse v žuranju, dobrinah in kopičenju le-teh. Všečkam ker: Ljudje pridejo z zanimanjem poslušati potopisne zgodbice Obstaja prijazna in odlična postrežba Se za dobro urco odpelješ na drug konc sveta in se ti zbudi popotniška mrzlica. In ko se pelješ domov, razmišljaš kako smo lahko srečni, da živimo na tej strani sveta in da te vsak skok v tujo kulturo naredi boljšega - v smislu, da ne potrebujemo vsega tega kar mislimo da potrebujemo in to raje podarimo tistim, ki to dejansko rabijo. Nedeljski večeri so rezervirani za potopise.

Friendship isn't a big thing - it's a million little things.

Chuck Norris' balls can make cold water shrink.

Takole je ko se pride čez 10 let...mirno, utečeno in sproščeno. In kako je če primerjam z malo Lano? Včasih smo šibali in šibali cele dneve, dolgi sprehodi, učenje poslušnosti in trikov, spremljala te je kot senca, pozornost je dobil vsak, raziskovanje, lajanje, čuvanje, dan ni dnevu enak. Danes kot senior pa je zjutraj živahna, dopoldne in popoldne (pa tudi ponoči) več ali manj prespi, hrana je lahka in prilagojena starosti, zjutraj in popoldne kratek sprehod za raziskovanje okolice, iz blazine se dvigne le za najbolj pomembne člane družine, dobila je spoštovanje mačka in staž gazde. Tako je to...kot pri ljudeh. Sedaj ima svojo rutino, ki jo spoštujemo in če ji kaj ne ugaja to pokaže. Karakter se ni spremenil, le umiril. Gazda je le gazda in sedaj brez večjega truda doseže vse. Ah pasji cukri!

Pa smo jo postavili, tisto eko smrekco. Za naju božično drevesce, letos še v sobi, naslednje leto že v kuhinji. Počasi se gradi in dela, ampak je vredno časa/denarja. Ta pravo pa bomo postavili kmalu, vendar v loncu, ter jo potem posadili zunaj, kot vse do zdaj. Tista prva je sedaj že velika smreka in jo krasijo zunanje lučke. Z decembrom pridejo tudi tiste nadležne petarde in če niste ravno primitivci, jih ne rabite kupovati. Želim tudi živalcam prijazen december. Pa seveda vsem vam. Make the most of what you have. Cheers!

...sta bila dva personalizirana parkeljca. Pridni otroci dobimo custom made :)

So vaše želje zgolj materialne? Ali si želite več čustev, več strasti in več naboja? Morda spremembe na osebni ravni ali pa poslovni vzpon? Novega iPada ali nov iJaz? Bistvo vseh vaših želja naj bo osebno zadovoljstvo, družina, prijatelji, sreča. Črpajte od znotraj in delite navzven, bodite vi tisti boljši delček sestavljanke. Kajti slika brez prijateljev in iskric v očeh na novem ipadu, je le hladna slika, ne spomin. Wish for what makes you warm and fuzzy inside :)

Dva dni v okolici in par uric v centru mesta. Express ogled in podaljšana večerja. Mislim, da bo treba še malce nazaj in zaviti še kam drugam, ampak kaj je belgijsko? - vafel (check) - pivo (check - Leffe) - čokolada (double fudge check) Sever me je vedno privlačil, zato mislim, da bo treba na malce daljše potovanje. Vendar ne v tem času, preveč teme, premalo dneva, preveč mraz. But...all in all, good times all the way!

Nekaj časa nazaj sva se odločila, da si kupiva čelko firme Petzl . Sicer imam doma že en kup tistih iz nočne 10ke, vendar sem hotela eno malo bolj kvalitetno. Tista je sicer ok, vendar se precej trese in sveti čisto ok, če greš na sprehod, za tek preveč trese. In vedno jo je potrebno nekaj štelati. Ta pa sede na bučo in zdrži v takšni pozi kot jo naštimaš. Poleg tega jo filaš kot mobitel in programiraš na računalniko glede na aktivnost, ki jo želiš delati. Sama jo imam za nočne pohde in teke. In sedaj ko je tema že ob 17h, je tole krasna zadevca. Sama sem jo konkretno sprobala včerej in je funkcionirala odlično, če odmislim strah samotne hoje po gozdu in padec v lukno ker sem preveč gledala okoli sebe kot naprej. Torej, priporočam. Konec EPPja :)

Two years of love and happines. Celebrate :)

Seveda se trenutno obira tudi kakije in olive. Kakiji mi sami po sebi niso naj sadež, ampak narezani na krhlje in posušeni pa so najboljša sladica. Oliv je letos malo (zimska burja, poletna suša), vendar nekaj jih pa je. Prav tako je malo grozdja, ampak je le to sladko, zato bo dobri letnik. Vrtičem na obali v jesenskem času je prava čarovnija - zorenje citrusov, oranžnih kakijev, rožice še vedno cvetijo in vrtičkanje na soncu je balzam. Morje v ozadju je le okrasek.  

V petek smo se zjutraj napokali v bus in kar takoj v štartu šokirali vodičko z izvedbo vodenja v angleščini. Nam se to zdi samoumevno, saj v službi več govorimo angleško kot slovensko, ampak smo to malček pozabili omeniti. S rahlimi preobrati v dnevnem redu, je nato tekom dneva dobila kak siv las več, a do konca večera se mi je zdelo, da je na lica že dobila pravo barvo. Škocjanske jame so res slovenski biser med večjimi jamami. Všeč mi je ker so dvorane velike in prostorne, ker se pod zemljo počutim malce utesnjeno. Jame so impresivne in ker je trenutno v njih malce več vode, je celotna izkušnja še malce bolj pestra. V njih smo se zdržali kako uro in nato še kako uro po zunanjem delu po kanjonu Reke. Po jamah je bil na sporedu italijanski Repentabor, vendar se je šef odločil, da bomo v sončnem vremenu raje šli v Piran. V času, ko smo bili v jamah, je naša vodička pridno prevajala zanimivosti o Repentabru v angleščino, ki je potem sploh ni rabila. No v Piranu s

"Colors, like features, follow the changes of the emotions."  - Picasso

Tekma Avstrija - Slovenija je bila odlična...polna dvorana, dober vzdušje, odlična igra. Rezultat 6:3 za Slo, itq. Sama sem šla predvsem iz firbca po NHL okusu - se pravi Kopitarja. Ampak so vsi naši igrali super, dinamično. Čisto nekaj drugega kot običajna EBEL tekma. Zmagovalka mednarodnega turnirja je bila Slovenija, zasluženo. Poleg tega večina fantov podpira  Movember  in so z brki prav smešni :) Po teki pa obvzeno pivo in horse burger, top.

V Cerkljah na Gorenjskem so letos zaključili z obnovo Gradu Strmol. Meni prej neznan, sedaj sem nad njegovo podobo navdušena. Povabili in razkazali so nam notranjost ter hkrati tudi zgodovinsko ozadje. Zadnja, ki sta živela tu sta bila Ksenja in Rado Hribar, ki sta bila ubita januarja 1944. Grad je eden redkih, ki ni bil izropan v/po vojni. Hribarjeva sta bila zbiratelja umetnin in starin, zato so v gradu nekateri prekrasni eksponati. V eni izmed sob je namreč visela tudi kofetarca. Na grad sta prihajala z avionom, ki ga je pilotirala tudi ona. V eni izmed sob je postavljena skrinjica, kjer piše, da je posvečena prvi jugoslovanski pilotki. Izredno. Za ljubljenčka je imela krokodila, ki ga je vodila na vrvici in je po kratkem stiku z njenim možem pristal nagačen nad omaro, kjer je še danes. Rado Hribar je bil strasten lovec in ribič. Všeč mi je grajska zgodba o lastnikih. Sedaj je v njem 11 grajskih sob, urejenih za zunanje obiskovalce, res na nivoju, kdo ne bi kdaj prespal v gra

Vreme in zdravje nama te dni ne služita. Ampak vsake toliko časa se prikrade sonček, ki naredi jesen idilično. Kar pa se tiče zdravja se je potrebno kar na silo se spravit v pogon. Sicer sem mislila, da bo to pravi oddih po vseh tekaških treningih, je pa oddih z veliko poležavanja, narave in rehabilitiranja. Anyway enjoying fall :)

Feels like...staying at home, going for a walk in the forest, dress warm and look outside, taking pictures, making tea...feels like winter time.

Ura 6.30...pogled skozi okno in presenečena ugotovim, da je zunaj sneg. Navdušenje, a kmalu malo panike, kako se v plundri teče. No, takrat tudi pomislila nisem, da bodo superge prvo sekundo, ko bom stopila iz avta mokre in da, bo brozga špricala na vse smeri. Vse ostalo waterproof :) Tik pred štartom smo odvrgli vsa odvečna oblačila. To je to, gremo pa če padajo ušpičene prekle ali pa samo snežinke, mokri smo že tako ali tako do kolen. Pohvala spremljevalni ekipi!  Ciljni prostor v pričakovanju najhitrejših ni dolgo sameval. Do takrat ko smo pritekli mi, je bil tepih že splužen :) Po tekmi pa hitro na šilce domačega proti prehladu. Ostale so le mokre cunje, premočene superge in vsak toplejši sloj suhih oblačil je bil vreden zlata. Organizacije je bila letoss malce čudna in raztresena  upam da bodo naslednje leto to malce popravili. Ob prihodu v cilj na kongresnem trgu je bila samo voda, banane pa pred Cankarjem. In garaderobne torbe bi morali dobiti vsi, pa jih nis

Tokratni Ljubljanski maraton bo v zimski preobleki. Iskreno si ne predstavljam kenjicev v tem vremenu, v bistvu se mi kar malo smilijo. Vključno z mano se bo zagotovo kdo vprašal ali se mu splača reskirati prehlad. Po drugi strani pa tečemo tudi čez zimo in se vsi počutimo odlično, le malo več pregovarjanja samega s sabo je potrebno. Sneg ok, upam pa le da ne bo deževalo, ker veter/dež/sneg kombinacija pa mi ravno ne diši. Ta dogodek se je z leti razvil v mega event. Sedaj se ga udeležujem že četrtič in še nikoli ni bilo toliko ljudi. Do nedelje poteka cel sejem športne opreme in včeraj, ko sem šla po številko, sem se res zamislila nad dejstvom, da postajamo tekaški narod. Toliko ljudi, vseh oblik in višin, toliko tekačev. Moj cilj za naslednje leto, ker letos pač ne gre, je ena 10ka po 50min in ena 21ka. V glavnem mi pašejo 10ke in te želim izboljšati. Se vidimo na štartu...in cilju!