Creative Wanderlust

Vsako jesen rada zaideva v Graz. Letos sva si za najino obletnico privoščila izletek. Vreme je bilo super sončno. Mesto je že okrašeno in adventni sejem je že štartal. Graz je za naju res simpatično avstijsko mestece. Obhodila sva štante in vse zanimive trgovince, se povzpela na grad in se namakala v soncu. Za cel dan dela. In na koncu še Ikea. Božično okrašena kar kliče po firbcu. Lakoto sva potešila v gostilnici pod mariborsko vzpenjačo in dan zaključila kot se šika. Takšni izletki so res za dušo. Malo raziskovanja, pohajkovanja, brez hitenja, samo eazy going. Moji gležnji so na koncu kričali po počitku, ampak sem vesela da sva res obredla vse kar se je dalo.  Midva pa nazdravljava na naju....naj bo polno ljubezni in razumevanja še naprej.

Imajo svoje care. In upam da se meja med njimi ne zabrise. Se ze zacenjajo veceri, ko Miklavz pece piskote in vsi komaj cakamo lucke, ki prezenejo novembrsko meglo. Se malo pa bo mesec druzine, prijateljev, praznovanj, objemov, poljubov in topline tu. In tudi ce ni vse tako kot ste si zamislili je glavno, da leto koncate z vzdignjeno glavo in s polnimi pljuci zadihate novo leto. Moja letosnja pomlad, poletje in jesen so bili v iskanju zdravja. In vrjemite brez optimizma enostavno ne bi slo. Moc misli je veliko mocnejsa kot ji pripisujemo. Zato bom naslednji vikend zlezla na Veliko planino, odprasila gojzarje in cel vikend metala polena v pec. Jedla bom joto in uzivala v kuhanem vinu. In ruknla kasnega takratkega za zdravje. Ker tudi moja pohodniska dusa letos rabi svojo dozo hribov. Soon i will be on top of them all. :) 

But look on the bright site and make the most of every day!

Vikend je mimo. In za vikend se paše dobiti na pivu. Lokali so se dobro aklimitizirali na novo ponudbo piv, tako da sta laško in union res samo za udarniške akcije. Vedno več ljudi tudi sami varijo pivo po svojih okusih, kar je perfektno. Vrjetno jih ne delajo tako hitro kot pijejo. Meni vsake toliko res zapaše kozarec dobrega piva. Sama imam najraje okus pale ale in trenutno je pri meni top Bevog Tak Pale Ale. v lokalih je sicer bolj redek, zato ga pa tudi zelo cenim. Res je dobr. Sledijo še naš lokalni Mali Grad in pa Sierra Nevada. Tudi Human fish je top. Pa korziški Columbus. S pivi je tako kot dobro hrano. Greš po svetu in naročiš lokalo jed in pjačo. Večinoma so brbončice hvaležne, haha le včasih je vse skupaj ena loterija. Bistvo vsega je seveda druženje. Se dobiš na kavi in spiješ pivce za živce. V teh časih nam že pripada. Pa Cheers!

Jutri bo ze eno leto odkar je mala snezinka Lana zaprla ucke in smo se od nje poslovili. Moja mala kosmata miska uziva na mavrici in nas merka.  Se vedno zivi skupaj z vsemi spomini, kot da je se vedno tu. Ona je bila prava sefica, taka da ji ni para. Medtem ko nas crnuh sedaj se vedno ne dviguje noge in ne mara vecernih sprehodov. Ona pa s tem nikoli ni imela problemov, dokler si ti tam je ona carica. In tako je se vedno. Moja zverca*** skupaj z bubblckom in mickom ti posiljamo pozdrave.

Na mojem pa prah :) le kdo še ima ta velik in težek model tvja? prava redkost :)

Kot hribi. V vseh letnih časih. Zimska idila. Spomladansko sonce. Poletni vonj iglavcev. Jesenska idila in carovnija barv. Hribi za meditacijo uma in zbistritev misli. Odklop od ponorelega sveta in vrnitev h preproscinam. Pac hribi ;) 

 Odlocitve so del nasega zivljenja. In vcasih pridemo do tocke, ko moramo iti korak dlje ter zakorakati v neznane vode. Bistvo vsega pa je, da imamo svobodo odlocanja in vedno obstaja vec moznosti.  Kot ste vrjetno ze prebrali, imam od marca diagnozo artritisa. V marcu se je zacelo z gleznjem in razsirilo na oba kolena, komolce in tudi drug glezenj. Gre za vnetje. Zdravi se z zdravili, ki zavirajo imunski sistem. Torej sistemske resitve, ki zdravijo simptome, ne pa vzroka. Vzroka ne vem, ne se. Na zacetku sem jemala tablete, v akutnem stanju, in od enih tudi zbolela. V mrzlicnem iskanju resitve, hitre resitve, sm si priznala, da pri tej bolezni ni nic hitro. Odlocila sem se, da nocem zdravil, zelim se pozdraviti brez. Spremenila prehrano, prebrala veliko literature, se obdala s pozitivo in se vsak dan kljub bolecinam spravila na sprehod. Ker ne jem zdravil je pot daljsa, a vrjamem da mora biti boljsa. Artritis naj bi prizadel perfekcioniste, ki zelijo biti popolni in jih vsaka kritika

Na Brezjah obstaja luštna pot ob potoku Peračica, vse do slapov. Odlična izbira za nedeljski sprehod, če želiš mir, naravo in spuščenega psa. Pa smo šli najprej dol v sotesko, nato čez vse male brvi, gor in dol, do slapov. Vmes smo srečali samo eno družino. Mogoče bi bila lahko kakšna tabla ali sonček več, ker sva se malce lovila. No pri slapovih je bilo nekaj več ljudi. Ker sva hotela krožno, sva jo ubrala proti Peračici, vendar gre pot precej okol in vmes rata precej zaraščena, tako da nisva točno vedela ali greva prav. Potem pa sva šla malce nazaj in po brezpotju za zvonci krav. Prišla sva na nek pašnik in ugotovila da sva v vasi Peračica. Gps je rekel še dva kmja do cilja. Ker so mene spet malce izdali gležnji, sva naredila hitro pavzico. Bubblček je bil ves čas spuščen, razen na pašniku in cesti. 2 uri je divjal kot nor v vse smeri, pa še ni bilo dost. Včeraj si je zaslužil kopel, danes ga čaka še krtača, ker ima v dlaki precej brezjanskega gozda. Končno cilj in kavica na