Creative Wanderlust

Kazal se je lep sobotni dan. Malce pozno sva prispela do Rateč in ugotovila, da vsa širna Slovenija teče na smučkah. Nov nacionalni šport. Poleg navadnega teka seveda. Parkirala sva v Italiji in se s smučkami odpravila na progo. Na poligonu špila domača, nekateri se sončijo, drugi športajo, tretji počivajo, točka za mlado in staro. Sva šla en daljši krog, vendar sva po uri in pol odnehala zaradi mehkega snega. Naslednji cilj: Krnica (David pravi da je fajn). Krnica je dolina malce naprej od Jasne. Izhodišče za vse tazaresne hribe (Špik, Vršič, Križ,...). Tisti dan se je prvi del poti vse tajalo. Hladilnik je crknil in je cela dolina tekla po poti. No drugi del poti se malce vzpne in na koncu aleluja, koča. Vmes sva srečala take za katere ne veš ali mislijo resno pa npr. sex v mestu bejbe (kam vse pridejo krzneni plašči), potem otroke, ki jim je vseno ali hodijo, se pelejo ali ležijo v snegu, v glavnem izletniški dan. Ni pa tako zabazecana kot Tamar. Po štrudlu in čaju sva šibala na

Naključno najdenih 200 tolarjev v plastičnem šparavčku je zbudilo vrednost nekdanjih cekinov. 200 je bilo dovolj za dve kave. Saj vem, da ni pametno živeti v preteklem času, ampak vsak najden tolar zbudi malce nostalgije. Po prespanem jutru (maškare so pustile neslutene posledice) sva se odpravila v dolino Kamniške bistrice. Cilj je bil sprehod, sva pa več ali manj raziskovala. S kolesom se ti vedno mudi mimo, včeraj pa je bilo tako mirno in idilično za skakanje s kamna na kamen. Nikjer žive duše, samo narava, sneg in voda. Malce sva obodila jezero, malce pregledala korita in se odpravila čez vasi do doma. Naredila načrte za kolesarske ture in začrtala nove pohodne cilje. Toliko stvari imamo direkno pod nosom, pa še vedno rinemo drugam. Ampak se radi vrnemo, s kolesom, peš, rolerji ali avtom. Poleti je v tej dolini fino hladno, pozimi pa fino mirno.

Lani smo probali, letos končno kupili celotno opremo. Svoje palce in smuče, čevlje imam že od prej. Kar dolg projekt je obsegal: ocena celotne ponudbe glede na kvaliteto in ceno, primerjavo svojega znanja s primerno opremo in groba ocena frekvence početja tega športa. V vsej tej zmedi so se tote fisherce zdele še najboljša opcija. Nekoč ko bom na pol profi, si bom kupila tiste drage norveške, do takrat pa bodo tele čisto odlične. Čaka me veliko kmjev tehnike in upam da čim manj padcev. Vesela sem, da sem dobila kar sem iskala. Upam da zima sedaj ob otoplitvi ne bo kar zginila, ampak da bo vsaj še do konca marca dovolj belih površin. Bistvo celotne opreme je, da so palce dovolj velike in da so smuče dovolj trde in visoke. Ostalo je trening. Opravila sem tudi prve 4 letošnje kmje brez ure po tople soncu. Sledi pa povečanje obsega tekaškega treninga, ker je tekaška kondicija enaka nič in zimske dni so pustile kak kg viška okoli trebuha. Zaključek: treba se je spravt v kondicijo in pog

Rada imam geste ljubezni. Praznik Valentin je kičast, ampak z malo priredbe lahko izpade nadvse simpatično. Nisem negativno nastrojena, predvsem ga podpiram. Ker z majhnimi pozornostimi presenetiš ljubezen. Čeprav se to počne vse leto in kadar najmanj pričakuješ, ampak ob valentinu malo darilce še ni nikomur škodilo. Kdo se brani srčka na postelji, ko prideš ves zmozgan iz službe? Vržeš se v čokolado in uživaš ker veš, da se po pusti začne post brez sladkorja. In kdo se brani domače srčkaste torte? Pa fantastične večerje? In trenutkov v dvoje. Mala popestritev delavnega tedna. Imejte se radi:)

Prešernov sončen dan na Ljubelju. Snega je veliko, ljudi tudi. Vreme je bilo enkratno in sanke težke kot le kaj. Ampak na vrhu je koča, motivacija. In dol se gre s sankami. In letelo je kot strela. Ovinke sva že naštudirala in na srečo nisva nikogar povozila. Pozabila pa sva očala, sneg nama je letel v glavo in do dna sva prišla kot iz snežnega zameta. Noro, treba bo it večkrat. Woho!

Končno sem zagovorila in uspešno končala še zadnje odprto poglavje v šolskem sistemu, ki je zahtevano za preživetje v vsakdanjem življenju - diplomski pildek. Trajalo je dolgo, zagovor je bil kratek, slavje je že minilo. Ampak čaka me še pospravljanje vse nakopičene literature. Sedaj se lahko brez slabe vesti posvetim vsem obslužbenih dejavnostim, nič več izgovorov. Hvala vsem za podporo - Janiju, ki je en let čakal na ta dan - Davidu, ki je krekal vse tiste pdfje - Juretu in Sandri za napotke in staršem, ki sta vztrajno čakala na dan, ki je le prišel. Cheers:)

Končno tudi v nižinah. Ropotanje lopat, zvok frez in snežinke, ki padajo, mi pa zaviti pod topel kovter in brez plana za vikend. Kako paše. In potem greš odmetat tisti sneg, zraven zletaš psa, ki res ne rabi veliko in hkrati konkretno potelovadiš. Sprehod po škripajočem snegcu je pika na i, škrip škrip po brezpotju. Napovedane so še nižje temparture, pe nekaj snega, kar pomeni hop na alpske kot tekaške smučke in adijo asfalt. Winter wonderland i like.