Creative Wanderlust

Vsak je svoje sreče kovač. In kakorkoli obrneš, slej kot prej se zgodi nekaj kar se mora zgodit z namenom. Včasih te kaka izkušnja ali dogodek pretrese in spremeni prihodnost. Kar je takrat pomembno je, da najdeš način da se sestaviš, postaviš nove smernice in živiš dalje. Nikakor ti ni dovoljeno da se smiliš sam sebi, no morda kak dan... Ampak čez par let ko boš pogledal nazaj, boš vedel zakaj se je to zgodilo in kaj si se iz tega naučil. Vsak dogodek te nekaj nauči, nekaj kar mora tvoja duša dati skozi. In čeprav takrat boli, je vse del neke velike slike. Ker življenje se učimo na bolečih dogodkih. Ljudje smo veliko bolj komplicirani kot si priznamo. Ni črno bele slike, je pa naša energija. In včasih smo tukaj da podpremo druge, včasih smo mi učitelji, drugič se učimo sami. Če sama pogledam nazaj je imelo vse nek smisel, ki ga takrat nisem videla. Ampak ker življenje teče, tako je. Z nami ali brez nas. Kar hočem povedati je, da nikoli ne odnehajte iskati

Vsak je svoje sreče kovač. In kakorkoli obrneš, slej kot prej se zgodi nekaj kar se mora zgodit z namenom. Včasih te kaka izkušnja ali dogodek pretrese in spremeni prihodnost. Kar je takrat pomembno je, da najdeš način da se sestaviš, postaviš nove smernice in živiš dalje. Nikakor ti ni dovoljeno da se smiliš sam sebi, no morda kak dan... Ampak čez par let ko boš pogledal nazaj, boš vedel zakaj se je to zgodilo in kaj si se iz tega naučil. Vsak dogodek te nekaj nauči, nekaj kar mora tvoja duša dati skozi. In čeprav takrat boli, je vse del neke velike slike. Ker življenje se učimo na bolečih dogodkih. Ljudje smo veliko bolj komplicirani kot si priznamo. Ni črno bele slike, je pa naša energija. In včasih smo tukaj da podpremo druge, včasih smo mi učitelji, drugič se učimo sami. Če sama pogledam nazaj je imelo vse nek smisel, ki ga takrat nisem videla. Ampak ker življenje teče, tako je. Z nami ali brez nas. Kar hočem povedati je, da nikoli ne odnehajte iskati

Danes sem zjutri zmrzovala na poti v službo. Tudi prostori še niso ogrevani in spet sem se zahvalila mojemu "za vsak slučaj" flisu, ki večino leta vidi na obešalniku v pisarni. In včeraj sm si rekla, zakaj bi me zeblo, in sem šla ven po 2 polena ter zakurila kamin. Medtem so mimo hiše leteli napol slečeni tekači. Jaz pa že skoraj v zimski opravi. Danes zjutraj na križišču čakam da gredo mimo mene neki gimnazijci in opazujem. Eni še vedno v kratkih rokavih, drugi v bundah in škornjih. In zaključim, da je prehodni čas vrjetno zato tako zmešan ker nihče ne ve kako bi se oblekel. Če bi se jaz tako kot tisti fantje, zbolim v sekundi dvajset. No pa ne niti zbolim, ampak odtajam se pa ne prav zlahka. Ob prvem mrazu tudi ne bi še hodila v bundah, ker je kao prehodno obdobje. Definitivno se jutri oblečem že bolj zimsko. Večna dilema prehodnega obdobja. Plasti, čebulno oblačenje...v bistvu mi manjka edino gretje. Potem se lahko oblečem normalno. Grem lobirat z

Bloga trenutno ni v formi...mogoče tako kot jaz, ampak se bom v kratkem potrudila da ga olepšam. Mogoče odprem denarnico in bo kakšen template tudi delal. any help with free templates haha? Template in progress...

Resnica.

Vikend smo preživeli v okolici Kr.Gore. Vreme nam je bilo naklonjeno, čeprav se ponoči že paše zaviti v toplo spalno vrečo. Key points: - Escape room: Pobeg iz bivaka v Mojstrani - Ferata v Mojstrani, ki sta jo osvojila fanta - Zajtrk prvakov - Mojčin dom in smrekov liker - Razgledi iz Cipernika - Spanje v Planici in jutro s pogledom na skakalnice - Kosilo v Dovjah Pr`Katr - Relax pri jezeru Jasna All in all, top vikend.

Ne vem, pečene buče so res nekaj najbolj fenomenalnega v jeseni. Enostavno bučo odpreš, odstraniš semena, vržeš na pleh, pokakaš z olivcem, posoliš in pečeš na 180 cca pol ure. Počakaš da se ohladijo, olupiš in pire pretopiš ali v juho ali pa v bučne njoke. To sem naredila včeraj...bučne njoke s čemažem in pinjolami. Čemaž sva imela še v skrinji, sva dobila za darilo kot pesto in je res za dol padt. No ker že dva dni jem buče, bo danes na meniju nekaj drugega. Ampak okus pečene buče je pa res bomba. Vrjetno ste opazili da se dogaja bum iz vrta. Zelenjava kar sili na krožnik. Potopite se v krasni svet receptov.

Sem nesla smeti in zaslišim mijavkanje. Izpod grmička se prikaže mala kepa. S sosedo ugotavljava da ne paše nikamor, nekdo ga je odvrgel. Čez nekaj časa priteče k nam za hišo. Oča ga nahrani. Sosedi ga pridejo pogledati in se odločijo da ga bodo vzeli. SUPER! Ampak začasno je bil še 1 teden pri nas. Kakšno čudovito mačje bitje. Pravi lump! S psom sta imela nek love/hate odnos, ampak če bi ostal še malo bi bila prava prijatelja. Počasi se je navadil sobice pa dnevne in balkona. Uporabljal je mačje stranišče, predvsem pa veliko jedel. In ko se je začel igrati, nobena roka ni varna pred kremplji. In sedaj ima novo ime, nov dom in upam da dolgo in srečno življenje. Malo bitje, z veliko željo po življenju. Ne morem vrjet, da ga je nekdo lahko kar odvrgel. In vem da ni edini, ki go se ga znebili. Se tolažim s tem, da smo vsaj njemu omogočili srečnejše življenje. Srečno mucko!

Po hladni noči na Jezerskem smo jo zjutraj kar kmalu mahnili v hribe. Jaz po običajni poti na Češko kočo skupaj s psom. Fanta pa po plezalni ferati. V dobri uri sva bila midva že na vrhu. Malce sem ga nosila čez lojtrce, ampak ni bilo panike. Na vrhu sem si naročila čaj in uživala v razgledu. Medtem pa so plezalci počasi prihajali iz ferate. Na zajtrk so prišle tudi ovce. Ker je bila ura zgodnja, jo je večina planincev mahnila še naprej v hribe. Tudi fanta sta pot podaljšala do Ledin. Jaz sem s psom šla nazaj v dolino. Ko sva se vračala nazaj se je že nabirala gužva na poti. Spodaj pa seveda ves zaparkiran parking. Sem bila kar vesela da sem ujela zgodnjo uro in tako tudi sončni vzhod, predvsem pa nič ljudi. Na Jezerskem je res lepo. Tako pozimi ko uredijo tekaške poti, kot sedaj konec poletja. Kosilo smo si privoščili na Šenkovi domačiji, ki jo prav tako priporočam. Kosilo na žlico, z dobim posladkom. Miza pod krošnjami dreves, okoli tebe pa same domače živali in zadovoljn

Easy, right?

Pozno objavljam tudi hitri vzpon na Kamniško sedlo. Relativno pozno sva štartala iz Jermance. Ampak sva imela srečo, da dan ni bil vroč, prav nasprotno, moral si imeti dolge rokave. Vsaj na vrhu anorak ni bil odveč. Pot je lahka in prijetna, na koncu se malce vzpne, ampak je kaj hitro na vrhu koča. Sedlo je primerno izhodišče za precej vrhov v Kamniških alpah, ampak najin cilj je bila samo ta koča. Pes jo je itak takoj podurhal za šank. Fehtanje od miz je zabavna reč. Plani za realizacijo so še: ali čez Okrešelj v Logarsko ali pa na Planjavo. Za to nedeljo planirava Repov kot, za soboto pa jaz Češko kočo s peskotom, deci pa bolj zahtevne ferate tudi tam okoli. Spet imam občutek da bo zmanjkalo časa za vse. Ture, ki si jih še želim, poleg zgornjih dveh: - Stol, Grintavec, Kalški greben, Skuta, Dolgi hrbet, Planjava, ... Le koliko žigov še dobim to sezono?

Mrzla jutra (9 stopinj) so izredno lepa. Rosa na travi, modro nebo, ptice pojejo, vse super, dokler to gledaš skozi okno. V bistvu me ideja na mraz in krajše dneve ne zabava kaj preveč. V bistvu bi rada še malce vročega poletja, pa naj jamrajo pa kaj pol. Ampak iskanje za dolgo pozabljenimi štumfi in brskanje za jaknami, mi pač še ne paše. Ker še prekmalu bom nosila drva v kamnin, še dober mesec pa smo tam. In ne vem zakaj se mi zdi da se je poletje šele začelo, pa smo že 15.avgusta. Back to school people! Ceste so spet bolj polne, gužve bodo vse večje, sicer bo kostanj in obarvano listje, ampak priznajte, poletni pikniki, hladno pivo, kratke hlače in bose noge so pa tud FEST! Enjoy the remain of summer days...

Velvet - španska serija prenešena v čas, ki ga mi ne bomo nikoli doživeli. Popolna predanost delavcev modni hiši in lastniški družini, drage obleke, gentelmeni in dame, ogromno ljubezni, kaosa, skrivalnic, spletk, mode, businessa. Dobesedno sem padla v to serijo, pogledala vse tri sezone in sedaj tako kot pri games of thrones, nestrpno čakam nove dele, novo sezono. Noro, kako te lahko neka serija potegne med svoje zgodbe. Po dolgem času nekaj krasnega in zabavnega. Moram priznati da tako ali tako simpatiziram s časom v katerem je serija posneta. Čas ko so ti obleko sešili po meri iz dragega in finega materiala. Ko so obleke imele neko vrednost in dobesedno "naredile" človeka. Poleg mode pa je tu seveda ljubezenski zaplet oz več le teh, na vseh nivojih. Vsak del strese nekaj iz rokava. Obožujem to serijo in priporočam. Me encanta Velvet :)

Opušteno. Včasih paše kak podaljšan vikend. Ko vse poteka kot navadni delovni dan, ampak ti imaš frej. Čas samo zase, kjer je na plaži dovolj prostora, na cesti ni zastojev, vreme špila in knjiga se bere kar sama. Zvečer pa v kako lokalno odročno konobo na špricer. Za kuhanje uporabljaš le žar in zelenjavo z vrta. Za dnevni outfit so dovolj kopalke. In zvečer, večni boj s komarji ob soju sveč. Romantično! Poletje je pa res zakon :)

No regrets! 

Hribovska mrzlica z zbiranjem žigov in vzdihovanjem nad razgledi, je v polnem razmahu. V soboto sva štartala ob 6h iz planine Blato. Cilj: Mala Tičarica. Tam nekje nad Triglavskimi jezeri. Večino poti zjutraj sva prehodila sama, šele pri Štapcih sva srečala prvo večjo skupino ljudi. Vrh sva dosegla v 3:15 h. Osamljen gleda na dolino triglavskih jezer. Ponuja lepe razglede na okoliške špičke in daje navdih za nove ture avanture. Nato sva jo mahnila do koče pri jezerih. Tam pa najdeš vse živo. Od pravih in pripravljenih planincev, zabavnih družin z malimi pohodniki, zmatranih turistov in pa osebe ki so šle na sprehod do jezer z odvezanimi supergami. Kasneje je sonce navilo svojo moč in sva se odpravila nazaj. Nekje na pol poti sva še eno odremala v miru nekje stran od ljudi in okoli 15h prišla nazaj do avta. V dolini so se vsi trli okoli Bohinjskega jezera. Vročina pa vikend. Midva pa sva si želela le en fajn tuš in nekaj za pod zob. Na poti domov sva sanjala o novih turah, čep

Prvi del dopustva sva zaključila na barki. Malo Istre, malo Kornatov, malo okolice Šibenika. Predvsem pa veliko morja, sonca in poletja. Na vodi smo bili cca 9 dni in po tem času se ti gunca še na kopnem. Jadranje ali obožuješ ali pa ga ne maraš. Na barki prvič nimaš nekega velikega prostora (problem če ti ne pašejo utesnjene kabine), ves čas se malce guncaš, kopalnice ni oz imaš wc katerega upaš da čimprej vzljubiš, kuhinjca je mala, sam pa si ves čas slan. To je nekako nek morski camping. Po drugi strani pa si sam svoj krmar, prideš do najlepših in najčistejših zalivov, skritih kotičkov, slana koža in sonce ki te boža, tudi kavica na barki ima bolj pristen okus. Bistvo je da ne kompliciraš preveč in se ne obremenjuješ kako zgledaš, Ter pa prvo pravilo, na barki bodi le z osebami ki jih poznaš in se z njimi dobro razumeš, ker nekega prostora za umik ni. Mi nismo hodili po marinah, predvsem smo bili res ves čas zunaj na morju. In ko ti zapaše daš gor masko in se potopiš š