Creative Wanderlust

“Feelings were never meant to be owned. For example, you may be happy now because someone did something for you that made your day, but you won’t own that happy feeling forever just because someone did that for you today. It isn’t because you were not satisfied, but you didn’t learn then. If I had to put it, I’d say feelings are more like experiences. To truly understand a feeling, you have to learn from it, grow with it. Perhaps learning why or what really made you happy today may let you cherish and keep the happiness with you longer. Was it because of the effort? Or simply because it was someone ‘special’? Either way, if all you did was just try to own that happiness, you will never find it back. But if you’d try to learn from it, every time you look back at that person; you smile, because you are reminded of everything they did for you. Maybe feelings are the true lessons in life.”

Zadnji teden avgusta tradicionalno teden dni dopusta v Puli. Teden dobre hrane, dolgega spanca, filanja baterij, kopičenja energije, doživljanja mirnih jutr na obali in čakanje sončnega zahoda s knjigo v roki. Oča so pripravljali malancane na žaru s česenčkom, paradižnik z olivnim oljem, lignje, ribice, ugorja, pečen krompirček in morske dobrote ob belem vinčku. Mati so me razvajali z ljubim mirom. Po zalivu sem plula z blazino, raziskovala morsko dno in uživala vsak trenutek. Odklop od sveta, da na novo zadihaš in postaviš plan za drugo polovico leta. Zanimivo je letos na obali bilo veliko kužkov, vsak usidran z lastnikom pod drevesom, tudi jaz. V iskanju sence, saj je sonce veliko premočno. Stari znanci plaže. Starejši par, ki je na plažo prihajal zjutraj in odšel pred enajsto ter se vrnil popoldne. Gospod z glavnikom, ki je prihajal popoldne in si po plavanju uredil pričesko pa čeprav je sredi glave plešast. Dva para z bernsko planšarko in kraškim ovčarjem. Starejši gospod s pinčem,

Kdo je tu govno? In te dni odhajam na morje s psom...bolj da jih ne srečam. Kok se mi pa to za mal zdi, da iamjo probleme s psi na plaži, ne pa z nevzojenimi mulci ki spuščajo previsoke decibele! Bom jaz poklicala polcijo nad stare hrvate, ki še vedno hodjo v grmovje srat Oh ta post ma preveč klicajev za petkovo jutro, lepo bodte :)

Smo šli malo po cesti malo s ceste, opa narobe, nazaj na cesto, v hrib in dejansko čez vas Hrib na hrib. Če garmin ne reče levo desno se pelje naravnost, vprašati za smer je greh. Greh če si fant, kot punca sem ju pustila v svoji veri ter vprašala za smer. Narobe itak. Malo nazaj in hop v hrib. Spet. Zmanjka ceste, začne se blatna stezica in travnik. Um... zmanjka podlage, spet narobe. Nazaj in po travniku, pri opazovalnici gor. Uf končno konec vzpenjanja, sedaj le še navzdol. Na poti navzdol najprej v veliko blatno kopel s katero imaš dela do naslednje in ko se ustaviš ne veš več ali si to ti ali en mali roza pujsek z nahrbtnikom. FUN! Nato pa po cesti spet gor, dokler ne zmanjka ceste in podlage. Hvala bogu, da je v družbi vse lažje. Končno cilj. Nato pa tri račke v zavetrju čez ovinke v dolino in direktno v pralni stroj. Kok dobr :) Dobro vnovčen čas...sedaj pa gre pujsek pančkat. xoxo Narisana pot

Včeraj se je v okviru Trnfesta odvila razstava Barvita Urbana, na kateri je kolega Andrejček JB predstavil svoje najbolj pisane in simpatične grafite iz popotovanja po Brazliji. Ob Ljubljanici si lahko ogledate kolekcijo ljubljanskih grafitov, poleg tega pa vsake pol leta pasem oči na slikah od Davida, ki prav tako vneto zbira pisane podobe grafitov južne Amerike. Colores colores colores. Ogromne poslikave, ki krasijo mestne zidove in jih ljudje radi sprejmejo, popestrijo mesto ter zabavajo turiste. Posebne tehnike risanje, talent v spreju, čarovnija na zidu. Vsak avtor ima svoj način izražanja, svojo zgodbo in svoje poslanstvo. Podpiram definitivno! Še v cerkvi nimajo belih sten:) David (from Ecuador) David (from Chile) Andrejček (from Brazil)

Včasih moraš pobegniti iz mesta. Urca vožnje v dobri družbi z dobrimi vibracijami, mine kot minutka. Iz megle do sonca. Tako kot pozimi lahko tudi poleti iščeš sončne žarke. Na obali so dopust preživljali kolegi. Obisk je dovolj velik izgovor za namakanje riti v morju. Slovensko morje je bolj bajer, ampak je vsaj slano. Zakaj bi jamrali, če smo se nastavljali sončnim žarkom, jedli morsko hrano in pozabljali na čas. Smeh in spuščene šipe. Plapolanje las v vetru in sončna očala. Haiku in poezija. Proti večeru pa skok iz obale nazaj na trnfest. Popoln izkoristek vikenda. Sobota se je ob pivu prevesila v nedeljo, ki jo zaključujemo v istem krogu ob brazilski kavi na terasici ob sončnem zahodu. Preveč sladkorja? In prav je tako! Takšni vikendi vračajo energijo. In kakšno prespano sončno jutro je oproščeno, ko se spomniš na vse preživete momente prejšni večer. xoxo

Posladek dneva Lep je, preprosto lep :D

Vikend vikend vikend...prepleten s tolikimi različnimi dogodki in scenami, da se mi kar smeje. Trenutno ležim na ležalniku, pihlja veterček, čez ograjo gleda Lana, moj pogled pa počiva na mogočnih gorah. Kako so lepe v poletnem soncu... Torej v petek smo se ustavili na Kranjski noči in se prepustili zvokom Lovšina, Kreslina in Nietov. Kranj in njegova energija, posebno sproščena in zanimiva. Kranjčani so mi bili vedno malo posebni, ne negativno, vendar njihov naglas jih naredi še posebej prikupne. V soboto sem se spravila na gorsko kolo in v hrib. Ker sem dopoldne presedela za compom zaradi diplome, sem v popoldanskih uricah šla nabirat energijo v naravo. Cilj Šenturška gora, osvojen itq. Zvečer druženje na trnfestu. Danes sem končno sprobala specialko. Uf...ja res je kar pravijo. Specialna pedala, specialna balanca, specialna drža in prestave. Na začetku sem skoraj odsekala rondo v Podgorju, ker sem not pripeljala 40 na uro. Za začetek sem se morala navaditi balance in prestav, po