Creative Wanderlust

Valentinovo je prišlo predčasno, čeprav tja ne greva skupaj ampak ženska ekipa. Ne bo oh kako romatiš, ampak shoping in opravljanje. Naužile se bomo francoskega šika in prevzele pariškega parfuma. Najedle rogljičkov do onemoglosti in poslikale vse kar se poslikati da. Leto 2012 bo leto potovanj. Van voyage:)

Sva šla po drugo uradno štampiljko. Počasi jih nabirava v najino kvazi planinsko knjižico. Lepo in precej toplo nedeljsko dopoldne. Prejšnji teden sva bila na Pokljuki, vendar je tudi tam mrgolelo ljudi, vse od tistih krasno lepih do upokojencev in najmlajših. Preveč za moj okus, ker narava izgine in ostane le hrup ljudi. No tokrat je po avtomobilih sodeča, kazalo na podobno situacijo, vendar sva večino poti prehodila sama z Ziggijem. Mala bela kepa je skakala po poti kot za stavo, ni ovir za maltežane. Lana počiva doma. Včeraj sva bile pri veterinarju, ker ima trdo blazinico, vendar starost terja svoj davek. Počasi sem se že sprijaznila, da bo uživala starost z ležanjem v košari, počitkom pod pisalno mizo in kontrolnim nadzorom domačega terena. Pot na Jakoba je prijetna, sicer se zdi strma, vendar gre lepo navzgor. Markacije so urejene in na vrhu čaka koča s pehtranovo potico. Se splača. Prijetno za par urni pobeg. Pot je bila suha kot poper. Sledi o zimi nikjer. Danes so se na poti

No sredi januarja še zmeraj ni bilo večje količine snega. In žičkoti jamrajo še ob dobri zimi, kaj šele sedaj. Prejšni vikend sva se odpravila laufat na smučke v Rateče. Na tisti kolesarski asfaltni poti je občutno premalo snega. Poligon in tista speljana proga na travniku sta super. Všeč mi je, da je za prostovoljne prispevke na voljo kuhanček in čaj ali pa domača žganica. Prispevamo za urejanje proge, seveda. Za štart sezone sva se odpravila v Rateče, naslednjo rundo pa Pokljuka. Da vidimo za primerjavo. Ker sem tekač začetnik, skušam s palicami ne ogrožati drugih in ostati na zobotrebcih. Drugače pa je to odlična kondicijska vadba, enostavno crkneš na koncu vsakega klanca in ko končaš si premočen do gat. Do prave tehnike je potrebno še veliko kilometrov, veselo na delo. Čakam pa še kak ornk sneg. Drugače bom že sedaj začela krpljat v hrib. Ker to leto bo leto vrhov. Imamo kvazi planinsko knjižco in blazinco s tinto, le štampiljke je treba iskat v hrib:)

Nekaj krasnega je pogled na zasnežene vrhove in modro nebo. In od daleč ljudje zgledamo tako naivno mali na teh ogromnih belih strminah. Male črne pikice. Od daleč. Od blizu pa ima vsaka ta črna pikica natančno izdelan program: zajtrk, smučarsko perilo, smučarske štumfe, hlače, jakne, rokavice, čelade, očala, pancerji, šali in vsa ropotija. Od blizu ima vsaka pika svoj nasmeh in vsak narinjen kucel je lahko problem. Z vrha smo takšni: eni boljši, drugi slabši, tretji uživajo in se učijo, ob slabi vidljivosti pride ratrak ali sanke z akijam in odvaža padle hruške, popoldne ko so kupi je več zabavnih padcev, vsake kvatre komu uide oprema izpod nadzora, gužva na liftih, v glavnem od blizu imamo pogum, moč, spoštovanje. Od daleč smo le mala pika v načrtu narave. Kam vse se da prilezti:) Koliko vrhov me še čaka. Letos bo knjižica polna štampilk!:)

Novo leto, rojstni dan. Vedno podaljšam decembrska praznovanja še malo v januar. Tako pač je, s koledarskim obrnem še svoje leto. Če se uresničijo vse želje bo leto 2012 top. Sicer pa nimam pričakovanj. Nekaj postavljenih osebnih mejnikov, nekaj označenih tekaških tekem, nekaj potovanj. In veeeliko ljubezni. To pa že imam in se bom trudila, da bo trajala, ker je pač vredno. Rojstni dnevi so pač takšni kot si ga narediš. Moj je bil zabaven. veliko kuhanja, malce spretnosti, veliko pomagačev in precej voščil. Lupčkanje je zmeraj zabavno:) srečno tudi vam!