Creative Wanderlust

V Loki se dobro je :D chrunchy!

Rezanci z rukolo in puranom... Solata s piščancem v izredno dobri marinadi...sredozemsko... Brbončice so bile hvaležne, trebušček tudi:)

Pa smo šli na morje. Smrkavega nosa in bolečega grla. Sovražim klimo, bi rekel najbolj mrkogled smrkec. Cilj je bil početi nič. In počeli smo nič razen dobre hrane in obilo fajn druženja. Stran od turizma, v primorski vasici s pogledom na košček slovenskega morja. Rakci na buzari, ribe na žaru z rožmarinom, mir, črički, kava v lokalni oštariji in družba. Hej ti, to je to. Pavza vikend, pobeg iz džungle v stadij normalnega bioritma. Ure smo pustili doma. Prav tako utripajoče računalnike, televizije in sodoben način življena. Šalce z modrimi pikami, umivalnik na prostem in spanje v prikolici. Back to basic, cuz a lot more, you don`t really need.

Po predpisu menjave očal sem se odločila, da jih pač menjam in obdržim stare za rezervo. Mukotrpno iskanje po optikah. Brezvezno iskanje. Najboljše izkušnje sem do sedaj ima v optiki v Radomljah. Prijazna mala optika z vrhunsko ponudbo in ustrežljivo storitvijo. Za test sem šla tudi v Clarusa, vendar me glede na velikost celotne trgovine niso prepričali. Ne nosim prade ne diorja ne podobnih kvazi znamk. No v moji optiki sem nato našla ene fajn okvirje, naročila najdražja stekla na svetu in hkrati dobila še povrnjen denar tudi za leče, ki ga nisem nikoli in nikjer drugje. Kar le še potrdi moje prepričanje, da masovno in veliko ne bo nikoli dovolj prijazno in ustrežljivo kot malo in fleksibilno.

Že od malih nog sem koristnik pripomočkov za vid. Nadeli so mi jih še pred osnovno šolo, s srednjo sem presedlala na kombinacijo z lečami, sedaj pa pregledujem možnosti za operacijo vida. Slednja je zame kot odrešitev. Zbuditi se z jasnim pogledom, brez tapkanja po nočni omarci kje so očala in brez nočnih bušk po kolenih. Žal sem eden izmed slepcev z visoko dioptrijo. Okulist je zame huje kot zobozdravnik. Vsako poslabšanje je precej boleče. Recimo, da nisi dovolj elastičen, pač to natreniraš. Če te boli noga, delaš na okrevanju. Če pa si slep in je to enako kot bi bil invaliden, pa nimaš kaj. Lahko malo manj bulim v računalnik, kar delam že sedaj, ali pa delam posebne vaje za telovadbo oči, ampak verjetno ne bo nikoli dovolj dobro. Posledično moram vsake nekaj let podaljševati vozniško. Kar je čisti nesmisel, če sem tako ali tako vsaj enkrat na leto pri okulisti. Kaj pa tisti, ki imajo doživljensko? Njim se vid ne slabša? To prinese tudi kar nekaj stroškov. Tako za stekla očal, ok

Finale Ligure

Po potici in jajcih je čas za rekrejšen. Nafilava avto s camping in bike opremo, kolesa na streho, ujameva par ur spanca ter se podava na pot. Cca 700 km, ali 7 do 8 ur vožnje. Vse ok, brez garmina, dovolj je le cestni atlas Europe, old skul. Brez problema sva našla pot, na zadnjem postanku pa sva prejela še klic od kolega, ki pa je že bil v Finalu. Par napotkov in hitro proti cilju. Brez problema najdeva ustrezen camp, nakar ugotoviva, da tam že bivikira gruča 30 slovencev. Zakon. Našla svoj prostor pod soncem. Zatem je sledil ogled mesta na kolesih. Krasno malo mestece ob morju, kjer pa sva kasneje ugotovila, da je le krinka, saj se vse dogaja v hribih. Okoli 1000m višincev. Po srečnem naključju sva dobila dan shuttlanja. Noro dobro. Toliko freerajda v enem dnevu. Sama brez bajkerske kondicije, sem na koncu bila ožeta kot cuna, polna bojnih ran po nogah in modric po celem telesu. Nekako kot če pošlješ kuglo po fliperju, bam bam bam, vse točke do podna. Če seštejem modrice sem res pr