Creative Wanderlust

...again. In March. And i feel totaly like this.

Torej z njimi imam slabe in dobre, včasih super izkušnje. Torej moja kužika je stara 10,5 let in ima kar obsežno kartoteko: Napad rotweilerja pri 7 mesecih (operacija zadnje tace plus počena medenica) Sterilizacija plus odstranitev mlečnih žlez Obraba prvih tac  Operacija kolena zaradi počene križne vezi Nekaj smo zdravili v LJ, nekaj v Škofji Loki, tole zadnje v Topolščici. Če ima vaš pes kakršne koli ortopedske težave priporočam Topolščico. Zadnje čase sem večkrat tam kot kadarkoli prej oz. tam sploh še nisem bila. Zanimivo je, da so veterinarske čakalnice toliko bolj prijazne kot človeške. Vedno steče kakšna debata/menjava izkušenj ter želje za uspešno zdravljenje. Tega pri ljudeh nikoli ne srečaš oz. če že kdaj hočeš kaj govoriti, te hitro grdo pogledajo. Se ne trudim sploh. Ok zadnjič pri zobarju je bila prijetna izkušnja, vendar govorim o tem kako se ljudje z živaljo drugače obnašajo kadar so sami. Sicer sem sama glede teh pregledov vse prej kot "močna". Meni

Ni trajalo dolgo, da sem jo končala. Danes po utrujenem dnevu sem si želela počitka, a mi ni dala miru in kar naenkrat je bilo zgodbe konec. Priporočam Fault in our stars. Naj kar takoj povem, da govori o raku in najstnikih, njihovem pogledu na bolezen in starših, ki morajo to sprejeti ter se ravno tako boriti, biti močni in podporni. Življenjska zgodba brez srečnega konca. Knjiga pri kateri sem na koncu tudi jokala. Tisti del, ko bi nekomu rad nekaj povedal, vendar mu ne moreš, ker ni več živ. Tvoj zaveznik, fant, prijatelj, vse. Vrjamem, da knjiga ni za vse in zagotovo se jo bo kdo ognil. Vendar rakavi bolniki in seveda vsi drugi bolniki ali poškodovanci v svoji hendikipiranosti vidijo optimizem in imajo polno energije, moči. Ker drugače pač ne gre. Človek je tako narejen. Boriš se, ker se moraš boriti. In ko so stvari še tako na dnu, najdeš kanček upanja in ga obrneš sebi v prid. Pobereš se in se pobiraš. V glavnem priporočam in pustite si čutiti smeh, žalost, veselje in realnos

Že lani sem objavila eno takšno slikco, letos spet. Lani sterelizacija plus odstranitev mlečnih žlez (vsi ki ne boste imeli mladičev priporočam, da psico sterelizirate takoj, ker se vsako leti dvakrat goni, kar pomeni, da se na stara leta potem pojavljajo mali tumorčki v žlezah zaradi številnih gonitev brez rezultata). Sedaj pa ji je počila vez v kolenu, tako da je tudi zaradi obrabljenih prvih nog zgubljala ravnotežje. Zakaj poči vez? Doktor pravi, da se to zgodi aktivnim psom in ne tistim, ki postopajo okoli hiše. Razlog je, da živimo v hiši na hribu, kar pomeni, da je včasih šla res 100krat gor in dol po žogo, plus veliko hribov in tekanja, torej predvsem nabijanje kolena navzdol. Zadnja noga bo kot nova, v prve pa bo še dvakrat dobila inekcije. Stara bo 11 let. Želim ji, da ima lepo starost. Majhne, kratke in počasne sprehode. Polno skledo (a ne preveč). Veliko spanja. Mačka pod kontrolo. Naj bo prava upokojenka. Življenje se precej spremeni, ko se pes postara. Sprva ne opaziš, po

Ponavadi sem največ knjig prebrala poleti. Največje število na ležernem dopustovanju, čeprav tega ni veliko ker imava vedno potovanja in tam ni časa za brezdelje. Trenutno pa sem pridna z branjem kar vsak prost večer. Televizija brli v ozadju, nad glavo gori lučka in noge grejem pri mojem. Večkrat sprobana varianta je tudi pol ure kolesa in nato pol ure IR savne s knjigo v roki. Mir in milina! Moje zadnje 3: Kupljena iz  Book depository-a , sem nekje na 1/3. Tema so sicer otroci z rakom, ampak se lepo bere, veliko humorja (tistega realnega) in realnega pogleda na življenje. Moram  sicer prebrati do konca, da podam oceno. Tekaška motivacija. Knjiga o tem kako razmišljajo ultraši, kaj jih žene v 200km tekme in kje se naredi tisti preskok v glavi, kjer vidiš da možgani nadzorjujejo tvoje telo in če se glava odloči telo sledi. Priporočljivo je čim manj razmišljanja.   In tudi sama sem mogla raziskati o čem govori famozna 50 odtenkov. Prebrala sem prvi del. Knjiga se bere g

Danes sem po enem letu spet šla v tisto modro čakalnico z vonjem po sklenini mešane z vodo ter vseh tistih preparatih, ki ti jih tlačijo v velikokrat premajhna usta. Včasih pridem ven kot joker. Zanimivo je, da ti vedno pišejo neko uro, ki se je potem noben ne drži razen ti. In največkrat je ta ura med tvojim delovnikom. Če slučajno prideš in zobarce ni, te nihče ne obvesti. In jaz še vedno vrjamem v moč naročene ure (naivno vrjamem), čeprav je genau vedno pravilo - prej prideš prej melješ. Ah to javno zobozdravstvo. Sicer težav (aleluja) z zobmi nimam, se mi pa zdi celotni postopek naročanja/čakanja/pregleda rahlo butast. Moja prava zobarca je itq spet na porodniški in tako sem jo v cca 5 letih videla le trikrat. Vmes pa vse tiste zamenjave za katere nimam pojma ali sploh vejo kaj delajo (obstajajo svetle izjeme). Bojim se dneva, ko bom rabila pomoč javnega zdravstva ali zobozdravstva. Glede na trende in slišane izkušnje, ti če nimaš ravno primera iz knjige, pomaga ravno nič. Zat

Prvi spomladanski vikend. S strehe vztrajno kaplja, v gozdu so blatne kopeli in ljudje so že okupirali obalo. Midva sva v nedeljo naredila tekaški izlet v Rateče. Noro. Polno ljudi, ki so uživali na soncu in polno tekačev na smučah že napol slečenih. V bistvu je bilo krasno! Sama sem uživala, ker mi je bilo privč v tej zimi vroče. Glede na to, da sem januarja imela modre ustnice zaradi mraza, je bila tale toplota zakon. Naredila sem dobih 13 km. Sedaj lahko obujem tudi že tekaške superge, dva meseca do trojk. Tekaški plan je: - Tek trojk - DM tek - Nočna 10ka - MB - Šenčur - LJ Sonček je in mi smo skuštrani ter odtajani. Tudi knjiga Gore Slovenije že čaka.