Creative Wanderlust

Človk ne morje vrjet, da smo se dejansko zmenil in nabral skupej za sezonsko igrišče:) Tako, še pred 1.majem smo štartali z beach volley. Moj urnik bo tako bogatejši za 4 ure odbojke na mivki na teden. hepihepiface:)) Badminton vn, TRX še do konca mesca, kolo in tek usput, pa odbojka pa morje! Kr vredu...kam pa gre diploma? Tuturu...druga tema! Včeraj je bil uverturni trening v sezono, haha žoge letele predaleč, prekratko, v out, ampak na koncu pa smo že dosegli lepe akcije čez mrežo. Torej it`s beach time baby! :D Sun, sand and goodtimes, what more can a girl want?? :D

...it happens!

Lansko leto naj bi bil Ego Clash, letos Supertalenti. Po domače, amaterski badminton turnir s pravimi proji. Podeljevali so se oskarji, pokali so šampanci, odvijal se je prvi open air roštilj in kot na vseh holivudskih zabavah tudi tu ni manjkalo škandalov :D Začelo se je zgodaj popoldne. Cilj je poiskati tistega, ki ima največ talenta z loparjem ali zmožnostjo prelisičiti nasprotnika. Tokrat je titulo osvojil Simon. Jaja spet sta se klofala brata Sakelšek, le kako bi jih preusmerili v kak drug šport, da tudi mi navadni smrtniki krvavi pod kožo pridemo do svojih 5 minut strun. No po vseh prešvicanih majcah, zmagah in porazih, smo vse skupaj preselili na travo in začeli s piknikom. Čvapi, nabodalca in vse kar paše zraven, seveda smo gasili tudi žejo. Dogajalo se je vse...slackline,kvazi odbojka, gumintwist, itn.Izpeljali smo še slavnostno podelitev, nato pa se je začel spuščati mrak. Bolj se je večerilo, bolj so stvari uhajale izpod nadzora:) In ko naenkrat zmanjka filma...takrat rata

Sedeti na jobu, medtem ko več kot polovica ljudi manjka...sedeti v pisarni, zunaj pa se dogaja poletje. Za: ni nadležne avtoritete, ni gužve na cesti, pravzaprav ni gužve nikjer, imaš sam svoj mir! Proti: aaaaaaaaa need to go outside! Morje mi hodi po glavi, sedeti na obali in strmeti v horizont. Dobra knjiga, roštilj, pivo, kolo,viseča mreža, kaaarkoli! Ampak samo ne tisto morje, ki se dogaja sedaj. Množična selitev na vse konce in kraje obale. Kaj je hujšega kot sedeti v prepolnem kafiču in se sprehajati po promenadi polni nadležnih ljudi? To početi v Ljubljani! Jaz bi "robinson crusoe" morje...kamnita bajtica, umaknjena od vseh poti, kjer slišiš kako se morja dotika skal in premetava pesek ter šelestenje dreves medtem ko v senci bereš knjigo. Odklop! Refill! Zvečer se pripravi roštil, pokarta, nekaj spije, ribice, vinček:) Please take me there! sj še mejčkeno...pol pa, na off i say! :D

!7.4. smo očistili Slovenijo, danes se opominjamo, da je Zemlja kot planet en in edini. Zdi se mi samoumevno, da skrbimo za prostor okoli svoje hiše, za ceste svoje ulice in bljižni travnik. Smeti mečemo v koš ter iz garaže večkrat vzamemo kolo namesto avta. Če bi vsak poskbel za svoj košček zemlje, problemov ne bi bilo. Rada bi srečala človeka, ki brez vesti vrže pralni stroj v gozd??!Olupek od banane zgnije, pralni stroj pač ne. Nerada sedim na rami in trkam na vest, vsak sam naj poskrbi za svoja dejanja. Če ga doma niso naučili...vse je stvar vzgoje. Narava je kul :) Ko zvečer sedeš na tla in zreš v sončni zahod, kadar zjutraj vstaneš v sončno jutro, ko se hladiš v senci...dobiš nazaj energijo, ki to jo poberejo neprijaznji ljudje. Zato je narava kul !

Hvala!

Končno je prišel dan obračuna. Konec besedičenja in velikih obljub. Pokaži kaj znaš, lopar v roke in na igrišče. Prijavilo se je 9 igralcev, ki smo več ali manj redno hodili na treninge. Prva štirica je bila po žrebu že vnaprej predvidevana, le za mesta so se morali zmeniti. Tako je naslov grandmasterja ubranil David, ki bo poleg lanskega pokala, lahko postavil še letošnjega novega. Letošnji si nekaj posebnega, saj so ročno delani in dejansko zgledajo nekaj posebnega. Drugo mesto je ostalo v družini Sakelšek, in sicer si ga je namahal Simon. Tretji je bil Aleš, ki spada tako kot četrti Nande, v kategorijo stare šole in lepe igre. Potem pa pridemo na vrsto mi kalimerčki. Za peto mesto sem se morala pomeriti z Urbanom, ki je najprej vodil, vendar je tokrat zmagal moj ego. Pač skozi zid ne grem, čez visoko travo pa. Tako, da sem zasedla solidno 5.mesto. Urbanu čestitam, za odlično igro. Sedmo mesto pa so si delili Mojca,Marjeta in Pero, ki so prav tako celo leto nadgrajevali svojo igro.

Slika : Dane Peterson ...kaj je boljšega kot se skobacati v posteljo po dobrih 7 km teka v kratkih pajkicah, tušu, z mokrimi lasmi, kratko majco in boksarcah?in brez bojazni da ujameš prehlad. Ker sem sama bolj zmrznene sorte in imam pozimi celo vrsto varnostnih ukrepov za ohranjane zdravja, mi to toliko bolj paše. Balkonska vrata imam odprta čez cel dan, svež zrak, pozitivna karma s sončnimi žarki naredi sobo toliko bolj prijetno. In moje počutje je kar na višku, kljub ponedeljku! Malo še manjka do zajtrkov na terasi, kozarca vina ob sončnem zahodu in sončne kreme ter spiranja mivke z nog po igri odbojke. Počasi...zaenkrat je tale kratka majca in mokri lasje na vratu vse kar rabim, da imam na obrazu nasmeh. pa lahko noč!

“People think a soul mate is your perfect fit, and that’s what everyone wants. But a true soul mate is a mirror, the person who shows you everything that is holding you back, the person who brings you to your own attention so you can change your life. A true soul mate is probably the most important person you’ll ever meet, because they tear down your walls and smack you awake. But to live with a soul mate forever? Nah. Too painful. Soul mates, they come into your life just to reveal another layer of yourself to you, and then leave. A soul mates purpose is to shake you up, tear apart your ego a little bit, show you your obstacles and addictions, break your heart open so new light can get in, make you so desperate and out of control that you have to transform your life…” Oseba z energijo, ki te obnovi. Oseba brez katere si ne predstavljaš dneva. Oseba, ki te spoštuje, kritizira in pohvali. Oseba, ki te dvigne in vodi v boljši jaz. Spoštovanje,zaupanje,komunikacija. Oseba poleg katere se

I hate the way you talk to me, and the way you cut your hair. I hate the way you drive my car. I hate it when you stare. I hate your big dumb combat boots, and the way you read my mind. I hate you so much it makes me sick; it even makes me rhyme. I hate it, I hate the way you’re always right. I hate it when you lie. I hate it when you make me laugh, even worse when you make me cry. I hate it that you’re not around, and the fact that you didn’t call. But mostly I hate the way I don’t hate you. Not even close, not even a little bit, not even at all.

Včasih je treba stvari postaviti na glavo, da nato sedejo na pravo mesto! Kreacija poti je v naših rokah :)

Kino Dvor je prijeten kino v centru Ljubljane, kjer se lahko z lahkoto zabubiš v svoj domišljiski svet. Prvič ima zavese, ima balkončke, ima detajle, ima zgodovino, ima rdeč tepih in mehke sedeže, ki se zaprejo, ko vstaneš. To daje občutek, da zapuščaš predstavo. Je prijeten za čutila. Ne smrdi po kokicah in obiskovalci so prijazni ljudje, ki imajo oliko in premorejo osebnost. Všeč mi je in premalokrat sem tam. Megalomanski kolosej ima več dvoran, ima hude zvočnike, prostorn, velik, neonski, obiskovalci pa so tako kot avtomobili na parkingu - jih je mnogo in vsak se rine za svoj prostor. Dolge vrste, mnogo uslužbencev in smrdi po kokicah. Priznam, večkrat sem tam predvsem zaradi lažjega parksa. Čeprav nisem nek kinoljub, sem pa filmoljub. Gre za zaznavanje prostora, za razvajanje čutil in predvsem izkušnjo. Če rabiš razmišljujoč film greš v dvor, če potrebuješ instant zaznavanje trenutne družbe, greš v kolosej in s pokovko vred zaznaš puhlost. In enako je s trgovinami. V svojih letih s

...po sončku,plaži,dopustu, Jack Johnsonu v ozadju, brez skbi na svetu...ah ne, sj je samo ponedeljek in spisek nima konca. Porkamotorka:)

...Anja se odloč, da gre po nova sončna očala. V glavi komad "I am a woman on a mission"...najprej na horsa oz. kvazi lamaburger še iz potopisa o Boliviji (lačni ne mormo v šoping), nato pa mal prevert sončna očala. No po prvih parih probanih, ugotovim, da na moj obraz pašejo sončna očala le če sem strogo resna z gumbi zapetimi do vratu. Ne oakley, ne RayBan(ki bi jih mela 10 če bi jih lahko), ne aviatorke, ne adidas, ne ne ne...v smejočem stanju (smejim pa se kar precej) mi ličnice stisnejo očala nekam v čelo (omajgod i am a freak). Celo poletje bom nosila kapo in imela smejalne gube. Kitajc forever. In ko ti začnejo v roke tlačit neke maske s svetlikajočimi dodatki ala DG in podobnimi elementi jugo nostalgije (bosanska tržnica) mi začne utripat desni uč.Aaa...da se potolažim, si kupim dozico najljubšega DKNY in mi mati pravo, da smrdi po smrdečih vijolicah (o common). Brata od njega boli glava. Edino pes je mahal z repom, pa še to zato, ker sem stala med vrati in govorila

Too often we underestimate the power of a touch, a smile, a kind word, a listening ear, an honest compliment, or the smallest act of caring, all of which have the potential to turn a life around. David? :)

Gordon: Go on then, run! Dennis: Isn’t there some kind of like… special technique? Gordon: Well… yeah… you put one leg in front of the other over and over again really really fast. (from Run Fatboy Run)

Alicia: How big is the universe? Nash: Infinite. Alicia: How do you know? Nash: I know because all the data indicates it’s infinite. Alicia: But it hasn’t been proven yet. Nash: No. Alicia: You haven’t seen it. Nash: No. Alicia: How do you know for sure? Nash: I don’t, I just believe it. Alicia: It’s the same with love I guess. (A Beautiful mind)

Zbujanje ob 7h, hop v ibrhose, pobrat vso opremo, ki leži po vsej sobi (nene ne superg in garmina) ter via Krvavec. Velikonočna Luža. Ob 8h zgornji parking že full (fakin` kengooros), zato se je bilo potrebno napokati v bus. Haha mislim, da nism še nikoli šla z busom do gondole. Kar se tudi vidi, ker so mi vrata zagrabile palce, tako da smo se peljali z napol odprtimi vrati (bravo jaz). Ja gužva je bla. Kar me je kar malo presenetilo. No sneg je super, še vedno, čeprav sem v glavi že naredila nek zaključek, saj ciljam že v druge vode in treningi vključujejo že vse ostale rekvizite. Torej 4 urno smučkanje na polno, nato pa lulat,jest,pit pa gledat show. Parknl smo se ga na hrib, naredil extra povšterčke iz bund in uživali v sončku in contestu. Izkušnje pravijo, da smetarska vreča vedno pride prav. Kot tudi zobna ščetka v ruzaku. Luža je 25m dolg bazenčič v katerega se mečejo tekmovalci. Sliči na zimski red bull spust. Pač vsak ima svojo zgodbo oz. karakter in moram priznati, da nekateri

Prejšni teden smo imeli rahlo angleško vreme...sonce,dež,veter, vse v istem dnevu ali vse na enkrat. Na poti domov iz službe, je takšen prizor pravo zdravilo za oči. V glavi pa se odvija "jaja za vikend pa v hribe"! krasn :)

Activity is so last year :D From sweet forplay through new ideas to football? now that`s what i can emancipation :) "Go do some dirty dishes husband and when your done grab that feather and dust me!"

We all need a goldfish once in a while...to make a wish, to make things better, hope for a better future or for just a push on the back to make things happen. Just do it:)