Zakaj NE masivi?

Kino Dvor je prijeten kino v centru Ljubljane, kjer se lahko z lahkoto zabubiš v svoj domišljiski svet. Prvič ima zavese, ima balkončke, ima detajle, ima zgodovino, ima rdeč tepih in mehke sedeže, ki se zaprejo, ko vstaneš. To daje občutek, da zapuščaš predstavo. Je prijeten za čutila. Ne smrdi po kokicah in obiskovalci so prijazni ljudje, ki imajo oliko in premorejo osebnost. Všeč mi je in premalokrat sem tam. Megalomanski kolosej ima več dvoran, ima hude zvočnike, prostorn, velik, neonski, obiskovalci pa so tako kot avtomobili na parkingu - jih je mnogo in vsak se rine za svoj prostor. Dolge vrste, mnogo uslužbencev in smrdi po kokicah. Priznam, večkrat sem tam predvsem zaradi lažjega parksa. Čeprav nisem nek kinoljub, sem pa filmoljub. Gre za zaznavanje prostora, za razvajanje čutil in predvsem izkušnjo. Če rabiš razmišljujoč film greš v dvor, če potrebuješ instant zaznavanje trenutne družbe, greš v kolosej in s pokovko vred zaznaš puhlost. In enako je s trgovinami. V svojih letih so zaprli marsikatero lokalno trgovino, v katero si lahko zavil kar v šlafroku po kruh. Kjer je dobro jutro imelo svoj pomen in je še obstajal bel delikatesni papir z ročno napisano številko. Danes je vse v kodah in v hipermarketih dobiš številko, da poveš kateri kruh boš, seveda ko se na displayu pokaže tvoja lučka. Se še kdo spomni mleka v mehki vrečki, ki ga do doma ni bilo več, če si ga vmes ponesreči preluknjal. Pa šepaše jogurtov in okroglih sladolednih žogic? Enako se dogaja z mesti in z družbo. Ne zganjam nostalgije, morda le opominjam samo sebe, kar se mora vsak na vsake toliko časa, da ni vse na hitro in takoj. Podporam male trgovine, prijetne kino dvorane, sladoled v kornetu, komunikacijo, osebnost stvari in ljudi. Nekaj je na tem...spomnite se svojih najljubših stvari, spomnite se topline.