Creative Wanderlust

New job:)

Vsebina ženskih torbic je vedno uganka. In kaj se skriva v moji? Blok, za pisanje raznih številk, seznamov, misli in pomembnih datumov. Mp3 plejer in slušalke, za vsak slučaj. Kapa, da ne zebe v uha in rokavičke, ki grejo roke. Avtomobilski ključi, logično. Mobitel, brez tega ne gre, žal. Denarnica prepolna stvari, le dnarja bolj malo:) Krema za roke, da ostanejo mehke. Čokoladica iz hotela Slon, ki mi jo je podarila mira. Cuker se menja vsakodnevno:) In pa balzami in šminke. V grobem je to to. Aha pa robčki, za ledene sveče. In vse to se rabi vsakodnevno. Včasih pade noti tudi flaška vode. Polno stvari, edino prva pomoč manjka pa švicarski nož, potem bi lahko tudi kje bivakirala kak dan. No ideja je, da sedaj obrnem čim več ženskih torbic in moških žepov, babnce pazite se :D

Nedeljski živ žav, zajtrk, sanke in hop proti Ljubelju. To je bil plan A, v soboto že plan B, ker je Jani že imel ponudbo za heliboarding, no ker je plan padel v vodo je bil to spet aktualen plan A. Prideva tja se parkneva in s sosedi zraven strokovno ugotovimo, da bo za sankati, ker snega je zadnje čase bolj malo. In jo mahneva v hrib s težkimi sankami...cel vikend klancev, ampak tu bo vsaj spust v šusu. Odprejo se fenomenalni razgledi. Brez vetra. Malce mrzlo. Sonček kot naročeno. Na vrhu zavijeva v kočo, se preoblečeva in pogrejva s čajem. Malce podebatirava in se pripraviva na spust. Ko sva se namontirala na sanke je šlo kot v šusu. Glasen smeh, ostri ovinki, ki sva jih mojstrsko speljala, stran skakajoči pohodniki, dirka! No na dnu so mi skoraj padle stran noge, Janiju pa rit. Hitro v avtočka se pogret in via domov na kosilce. Imela sva dobre pol urce počitka, nato pa na hokej Olimpija - Jesenice, kjer so gorenci zmagali. No ja, smo videli tudi že boljše derbije. Več

...sva odšla na Kamniški vrh! Brez vetra, prijetno, snežno, free, sončno, hlače na zvonc, amazing! ;))

Vzameš psa in greš v hrib...simple!

gor pa sonček in pomlad! @Rašica

Izlet v neznano se je izkazal za izlet v Kranjsko Goro. Aktivni vikend v dvoje z velikimi plani, ogromno opreme in prekrasno vremensko napovedjo, ki se je seveda tudi uresničila. Smuče, alpske in tekaške, gojzarji in gamaše, bord, brisače brez kopalk. Za začetek sva se malce pogrela v savnah in nato soboto začela s tekom na smučeh. Amaterja oz. ne, dva lika, ki še nikoli nista zares stala na teh peresno lahkih smučkah. Najprej štart na živem ledu, bum tresk in pok...gremo raje na progo. Rateče ima obilo prog za tekače na smučkah, gor dol, levo desno. Ko sva približno osvojila tehniko, pride na vrsto spust. Kaj zdej...naravnost dol, plug ali padec v sneg ob koncu, morda že vmes? Zame edina sprejemljiva tehnika spusta je smuk preža in piči. Po vseh težavah z ravnotežjem, spustu in postavljanjem palc, sva že pridno šibala po progi. Uf, ampak zadeva je naporna. Med navdušenjem pozabiš jesti in ko rata slabo je potrebno nehati. Precej zmatrana sva soboto zaključila ob dobri kmečki pojedini

Pa smo odsedeli še zadnjo rundo... D&D v nedeljo odhajata v tople kraje čez ocean in po 3krat 17 ur vožnje z avtobusom daleč. Uff sliši se res daleč. No na hitro zmenjeni smo se dobili na poslužbenem kosilcu in debati. Če je kaj potovalne mrzlice, če imata plan in podobno...dejstvo pa je, da je važno le da imata naprintane letalske karte, nekaj cun in nekaj gađetov ter fotokiča, da bosta za nas navadne smrtnike prinesla kup spominov na slikah in balinčke (tj. suvernirčke, spominke). Moja dosedanja zbirka balinčkov obsega vulkanski kamen iz Cotopaxija in zanimiv kamenček iz Rapa Nui . They been around the world, aj aj aj jajjaj bi reku puff daddy. Torej, če one dva nimata potovalne mrzlice jo imam jaz namestu njiju. Pa odhajam samo v Kranjsko goro:) Aktivni vikend v dvoje. Tek na smučkah, bord, smuče, velika brisača za savno, gojzarji...in vikend ima le dva dni, pa toliko stvari je na sporedu. Uf...mogoče bo treba podaljšati :D No en teden dela s popravljanjem diplome je za menoj.

Všeč so mi tele naprave za nogice pa tole za dušo, fun! Spring time, here we come:)

Just because the road ahead is long, is no reason to slow down. Just because there is much work to be done, is no reason to get discouraged. It is a reason to get started, to grow, to find new ways, to reach within yourself and discover strength, commitment, determination, discipline. The road ahead is long and difficult, and filled with opportunity at every turn. Start what needs starting. Finish what needs finishing. Get on the road. Stay on the road. Get on with the work. Right now you’re at the beginning of the journey. What a great place to be! Just imagine all the things you’ll learn, all the people you’ll meet, all the experiences you’ll have. Be thankful that the road is long and challenging, because that is where you’ll find the best that life has to offer.

Žur. Naslednji dan mižikneš ob 12 in vstaneš ob 13. Za kosilo sarme...paše. Nato se mačkasto odpraviš na badminton, v upanju da bo potem bolje. Par smešnih iger brez prave moči in nato dolg tuš. O ja, tuš! Slabo vreme te prisili, da odbluziš po nakupovalnih središčih. Decembra sem se jim spreto ognila, v soboto pa je pasalo početi nič pomenljivega. Prva postojanka v Al Caponeju...ne moreš mimo po prekrokani noči in težki rekreaciji. Solata s pršutom, šunko in mladim sirom ter pica s svežim paradižnikom in mocarelo. Ocenila sva, da bi solata lahko imela malo več belega preliva in kakšen košček pršuta več, ki je bil dejansko le v roži na sredini solate. Osebno sem pogrešala še kak češnjev paradižnik. V Bufu so me s solato bolj prepričali, čeprav je bila tudi ta odlična. Sveži paradižnik na pici je itak zmaga. Postrežba je na gužvo še kar hitra. Med jedjo lahko opazuješ tavajoče nakupovalce, ki so po večini tako kot midva tavali brez jasnega cilja. Sicer pa zakaj pa ne, čeprav mi ni v nav

Vse najboljše zame...4.januar, moj dan! Oh, kako narcističen stavek. Morala bi se še gledati v ogledalo in božati obraz. Leto je naokoli in če se še tako močno branim drsenja proti mastersu, na koncu dneva se je okoli mene naredila še ena letnica. Nekako tako kot pri drevesnem deblu. Ta rojstni dan je bil poseben, že iz tega vidika, da so za mano enkratni prazniki in se ta prazničnost še kar nadaljuje. Pozornost paše. Objemi, poljubi, voščila. Modre učke v mrzlem jutru in topel objem za lahko noč. Toliko izrečenih želja, naj se kar nadaljujejo...kaj pa si želim sama? Spraviti pod streho še tisti del, ki mi visi v zraku. Faks in služba. Ta mesec. Ja Anja, ko boš sama sebe brcnila v rit bo pa tudi to pod streho. Tako, to je moja želja, ker ostalo se je samo od sebe odvilo že pred prazniki na najlepši možni način. Ljubezen. Iskreni prijatelji. Druženje. Dogodivščine. Če odrežem vse in se poglobim v svoje misli...sem srečna. Upam da bo dvaenajst prijazna z mano. Sama bom vplivala na stvar

Božična večerja, darila, objemi, spanje. Budlika ob 4:00 (ojojoj), zbor z malo besedami in zaspanimi učki ter štart proti letošnjemu novoletnemu dopustu. Cilj : Švica, Thyon. Iz deževne Slovenije čez deževno Italijo v zasnežen prelaz ter nato čez kamnito in kopno dolino v zasnežen Thyon. Prihod v mraku in snegu, check in ter reload prtljage. Hvala bogu za dvigala! Znašli smo se sredi lesene sobice s kupi prtljage in namenom narediti to sobo naš dom za cca en teden. Aklimitizacija ni bila dolga, pospešili smo jo z dobro večerjo in zdravljico. Potem pa smo kaj hitro popadali v postelje. Zjutraj pa...blink blink modra svetloba, beli vrhovi in sonce, ki jih nežno boža. Uf, nebesa? Skoraj! Hitro v kopalnico, hitro mimo hladnilnika, hitro na smuče. In ko stojiš tam pred strmino s pospešenim pulzom, neučakan, nemiren...si rečeš "to je to! to je za dušo prvezat!". In se spustiš...v glavi ustvarjaš vtise in rišeš karte, kam pa sedaj, kakšen je plan. Toliko prog, toliko kilometrov, t