Creative Wanderlust

Včeraj sva pomagala pri transportu prtljage na Veliko planino. Prvič po dolgem času sem se peljala z nihalko. Se spomnim, ko je Velka bila še pravo lokalo smučišče in smo v dolgih vrstah stali s smučkami in pancarji, da je gondola vse podelala. Tega ne bom nikoli pozabila, teh prizorov pisanih pajacov, dolgih smučk, ropota pancerjev. Kako se vse spremeni. In kako smo postali razvajeni. Na sedežnici je bil en fant, ki se je bal da bi mu ruzak padel dol, ker ima notri laptop. Včasih pa smo se bali da ne bi zgubili vrečke s kruhom. Časi se spreminjajo in se mi zdi, da se vsako leto bolj obremenjujemo s stvarmi, ki dejansko niso pomembne. Človek rabi res malo, da se ima fino. Dojenčki so srečni, ko so ljubljeni, siti in previti. In odrasli pravzaprav enako - sit, napit in čist. Pa dobra družba, družina, igra kart, svečke in to je TO. Vsem priporočam naj se vsake toliko malce odklopijo od vsega vrveža. Ali kje sem že nekje prebrala: rad imam retro in vintige stvari, ampak predvsem zato ke

Ker ni smuke, nas hribi razvajajo po svoje. In krasni so. Skočili smo na Kompotelo. Oblečena sem bila čisto narobe, kajti mislim da je bilo več kot 10 stopinj. Kosmatincu je bilo pošteno vroče, se je kar skrival med grmički in valal po tistih nekaj flikah snega, ki smo jih srečali. Kompotela je eden izmed vrhov, če prečiš desno iz Križke planine pri Krvavcu. Njeni sosedi so se Vrh Korena, Košutna in Mokrica. Te smo pustili še za naslednjič. V bistvu pri vzponu ne veš točno kaj pričakovati na koncu. Veš čas vzpona gledaš travnato flanko in se sprašuješ če bo sploh kaj na koncu in kje je že ta žig. In ko končno prideš na vrh, se ti odprejo nebesa. Razgled na Grintovec, Brano, Planjavo, Kamniško sedlo, Konja, Veliko planino in celo dolino Kamniške Bistrice. V bistvu se ti odprejo Kamniško Savinjske Alpe, proper view! In glede na to da so lokacije okoli Krvavca precej oblegane, ti najlepši vrhovi samevajo in čakajo na nas, ki gremo še malce višje, da si privežemo dušo v tem soncu in te

Na sveti večer po družinski večerji smo jo mahnili na polnočnico na Veliko Planino. Krasen pohod ob polni luni. Ljudi je precej, mraza nobenega, nebo jasno, družba odlična. Po pojedini še za Božič pa je bilo treba začeti počasi malce topiti potičko. In smo jo družno mahnili na oblegan Kamniški Vrh. Hribi in gore te dni so vse prej kot zimski. Visoko nad oblaki vlada prava pomlad. Poganjajo trobentice in telohi. Vsaka jakna je odveč. Kaj takega konec decembra še nisem doživela. Upam da ste se naužili gorskega sonca tudi vi. Ni treba prav deleč, da se dobesedno kopaš v sončnih žarkih. Kuhano vino pravzaprav sploh ne paše. Začrtanih pa je še nekaj vrhov v tem prostem tednu.

Tud jaz ga imam. In skos je v fazi ciscenja. Zacaran krog. Should be really banned from homes. :)

Ker se me je lotil nek nadležen prehlad, sva jo mahnila lokalno, na Kokrško sedlo. 2h iz Kamniške bistrice po kar strmi poti, vendar brez večjih problemov. Pot navzgor je bila super in je res hitro minila. Zgornji del je zasnežen, sneg pa shojen in poledenel. Zato je bila pot navzdol precej bolj smotana, ker nisva imela derezic. So pa že naročene Božičku. Koča je zaprta, naprej nisva imela namena, zato sva se vkampirala na soncu in uživala v razgledih. Vreme je bilo toplo, sončno in prav prijetno. Pesjanar je res užival in tudi iz nosa ni preveč teklo. Danes se počutim malce utrujeno, ampak predvsem zaradi lepega vikenda, ki pa je spet minil prehitro. Gore še vedno čakajo na nas :)

It is a nice thought that the best days of your life haven`t happen yet. Ta teden smo imeli na počitnicah Ziggca. In življenje z dvema pesjanoma je kar naporno, predvsem zato ker imaš non stop obe roki zaposleni s čohanjem. /i think i gain some muscles/ Potrebno je vzpostaviti neka nova pravila, predvsem pa da ni izjem in imata oba enako mero pozornosti. Najboljše je da imaš dnevno dolge sprehode, da sta na koncu oba zmatrana in je mir. Narava nam je čarala krasne dni in najlepše večere. Že zato imam rada zimo. Pogrešam pa sneg in upam da letos spet pijem kuhano vino nekje na smučišču. Smuče so že ready, še preverim če grejo noge v pancarje in da ne bo kakih bolečin. Sicer pa grem letos tudi že na prvi tek, sicer 6km, ampak hej je dobrodelni in mogoče dobim spet potrditev da je vse ok in lahko počasi začnem nazaj migat tudi s tekom. Mogoče. Sicer pa uživancija ob sončnih dneh na snegu je več kot super. izy going:)