Creative Wanderlust

Apidonum je cebelje darilo. Gre za linijo slovenskih proizvodov, kremic in losjonov, z naravnimi sestavinami, certificiranih, brez vseh nepotrebnih umetnih dodatkov. Vec o samih proizvodih si lahko preberete na njihovi strani apidonum.com, sama pa vam bom opisala mojo izkusnjo. Kremo Prestige argan, sem narocila, ko sem pri Katji na blogu Viva la vida, prebrala njena opazanja po uporabi kreme. Premamile so me naravne sestavine.  Imam suho in obcutljivo kozo. Hitro mi jo zategne in zelo hitro ter brez odpuscanja pokaze, kdaj ji nekaj ne odgovorja. Tako sem dobila ze koprivnico in bila kot panda rdeca okoli oci. Tudi ze od Loccitanovih krem.  No, sem rekla, lahko probam. Krema je v licnem loncku in ko odvijes pokrovcek najprej zavohas limonino travo.  Tekstura je smetanasta, lazja od obicajnih krem. Pricakovala sem mogoce bolj mastno zadevco, ampak ne, krema je cisto nic masta, hitro se vpije, kozo navlazi in za seboj pusti svez vonj limonine trave. Sestavine so: arganovo o

Namesto jajck sem letos obesila pticke in jabucke. Moj sopek ze cveti, krasijo pa ga izdelki Rina Kata (you can find her on fb). Ful vesela. In neverjetno kako lahko take malenkosti polepsajo dan. Je kar res ko pravijo "it's the little things that matter". Pa se zadnji dan bolniske, jupie. 

Pozdravljeni v pomladi. Kurilna sezona je za nami, kristalni globusi niso v rokah nasih sportnikov, ampak taksen je sport in taksno je zivljenje. Vse stavimo na se tisto zadnjo moznost, v resnici pa je vse v nasih rokah ze toliko prilik prej. Zato nov teden, nove poti, nov letni cas. Borbamo naprej. That is life. 

Bubble in Ziggy sta se v svoje kroge sprejela novinca Casha. Mali neumorni frenchie, je za Bubbla pravi  petardos, sprehodi so se prestavili v visje prestave. Ziggy pa se ne da, nadaljuje svojo pot in se ne ubada z mladinci. Tezko jih je ujeti v mirovanju ali sploh vse tri skupaj. Zato so slike zmesane kot nasi sprehodi. Pasja banda.  Ziggy  Bubble in Cash 

Barve za pisani petek! Veggie tortilje in avokadova omaka. Fala bogi da je vikend pred vrati. Pa na relax an😉

Danes sem pissed off. Ne jezim se velikokrat, ampak šalabajzarstvo me pa pogreje iz večih razlogov. Največkrat zaradi dodatne energije, ki jo moram vložiti, da se stvari uredijo kot bi že morale biti. In živcev razlaganja. Pa še naverjetneje bom mogla jaz nositi stroške tega. Ne vem kolikorat se dogaja, da ti okulist napiše napačen recept, ampak sedaj imam očala s preveliko dioptrijo. Stara garada je šla v penzijo in te mladi (haha) oz ta mlada moja zdravnica je en šalabajzer. Sedaj imam na uču, ki je rabil samo četrtinko boljšo ostrino, četrtinko boljšo, na drugem ki pa ni rabil nič pa celo eno dioptrijo višjo. WTF, vrjetno bi opazla da za celo eno ne vidim več dobro. Recept sem v dobri veri nesla k optiku, in včeraj sem nosila daljnogled.  Res je treba vse prebrati, moja napaka, ampak vseno bi ji danes odmerla eno okol kepe. Iščem novega optika? Anyone?

N-kolikorat se je že omenilo, da je pes odraz lastnika in njegovega vloženega časa vanj. Pasje navade so po mojem mnenju rezultat dela prvih dveh let, predvsem prvega: si psa umeril v šolanje, si mu predstavil pravilno ravnanje če sreča mačko, kure, velike in male pse, otroke, si ga peljal v urbano okolje, si ga potrjeval ko je vse delal pravilno, si ga usmerjal ko je delal napake, si bil dosleden, ali razume vse omejitve ki si mu jih postavil, kolikokrat si stal za njim da ni nenadzorovano letal naokoli (predvsem okoli hiše), kolikorat si rekel ne in kolikokrat ja, in tako naprej. Navade tvojega psa so posledica vaših dejanj, vašega truda, vas. Mene.  In ko berem take  novice  me stisne. Pa ne zaradi nevarne pasme, zaradi nevarnih psov, to je lahko tudi sosedov prinašalec ali pa kokeršpanjel. In kaj boš naredu če te sredi travnika popadeta dva psa kilaže 30kg? Mene stisne že če kar odnekje pride pes brez lastnika, lahko je čisto prijazen, lahko ga povoha, lahko ga pa tudi zagrabi.

Hvala moje punce za vaso druzbo, smeh in energijo. Vceraj 8.marec, v petek druzenje ob kruhkih, se za moj zapozneli rojstni dan. A ni fajn praznovati, ko ze malce pozabis koliko si star? Jaz sem ostala pri 29. :)  In ob tem dnevu zensk, se vedno spomnim na moje nasmejane decve, ob katerih ni nikoli, ampak res nikoli dolgcas. Bodite take se naprej pa upam da so vas tudi vasi moski razvajali ta vikend.  P.s. Kvaliteta pa to. U get it :) 

Na morčku sicer piha veter, ampak v zavetrju je bilo prav pošteno toplo. Mandelj že cveti in narava se prebuja. Drugače tudi doma že na polno cveti spomadansko cvetje. V soboto sva nabrala cel šopek rese in teloha za 8.marec.  Pasja banda je bila cel čas na preži, ne moreš uiti. Skos so za petami. In točno vejo da skrivaš piškote. In naša prekrasna obala. Verjetno se je šibila od obiskovalcev, ampak tu višje tega ni. Je narava, mir, sonce in zvok kosilnic. In vonj po toplih dneh. Uživajte v sončku, cel teden nas bo razvajal. 

Kamniski vrh to soncno soboto je bila prava izbira za pretegnit noge. Gor je slo en dva tri, dol pa bolj granny style, saj gleznji se niso ok in noge ratajo utrujene, ampak...jaz sem bila na vrhu, sedela v topli travi in se nasmihala v dolino. Ah, hribi. Hribi so prekrasni. Sem ze pozabila feeling, but baby...i am coming home.

Sva sla. In hodila, najprej gor in pol dol. Predihala pljuca, razmigala rit, pretegnila noge. In v hrib ne sopiham vec kot lokomotiva. Kondicija vidim ti v hrbet. 

Po poskusu teka na smučeh (ugotovitev da sem vse pozabila in gre vse po svoje), sem se odločila za nov podvig. Sredine plavalne urice. Tek na smučeh sem prestavila še za eno leto, smučarsko opremo pa dala na posodo mami. Hja, takih padcev res nisem doživela, ampak pri hitrosti ki sem jo imela lahko padem samo na hrbet v klanec. Plavati sem nehala lani tak čas, ko se je vse skupaj začelo. Lahko bi rekla da začenjam, kjer sem končala. Zbrala sem skupaj vso opremo iz n predalov in danes popoldne bom videla al bom plavala granny style ali imam še kaj zametka v mišicah. Mišice kaj je že to? Mislim, da se še nikoli nisem soočala s tem kako pridobiti nazaj mišice. Kondicijo ja, ampak mišično maso pa ne. Nov izziv, nov podvig. Veliko trepljenja, veliko motivacije. V tem procesu jih zna tudi kdo skupiti če bo preveč bihten :) Let`s go. 

Ta vikend je na Bledu potekal dobrodelni tek  v spomin na Ruth Podgornik Reš. Dvodnevni neprekinjen tek, kjer je lahko sodeloval prav vsak. Brez plana smo tudi mi prišli na Bled, ki je sam po sebi krasno lep, a v nedeljo popoldne za moj okus čisto preveč poln. In smo šli en krog, peške. Pri prebiranju rezultatov, sm se kr malce zdrznila, nekateri so enostavno nepremagljivi, šlo je za enormne količine kilometrov. Zame nepredstavljivo. Ampak kapo dol čisto vsem, ki ste svoja teleščka terali okoli jezera za dober namen in ni vas bilo malo. Mi je všeč, ko vidim starejše tekače, ki se trudijo po svojih močeh in mlade ovite v vse barve in najnovejše motive in sebe, ki škripajoča v kolenih hitim na kremšnito haha.   No pa tudi če niste tekli, upam da imate danes na ta deževn dan vsaj malce kakšnega muskelfibra, saj je bil vikend super. Pa še toplejše temperature prihajajo. Jupie.