Prešernov sončen dan na Ljubelju. Snega je veliko, ljudi tudi. Vreme je bilo enkratno in sanke težke kot le kaj. Ampak na vrhu je koča, motivacija. In dol se gre s sankami. In letelo je kot strela. Ovinke sva že naštudirala in na srečo nisva nikogar povozila. Pozabila pa sva očala, sneg nama je letel v glavo in do dna sva prišla kot iz snežnega zameta. Noro, treba bo it večkrat. Woho!
0 comments:
Post a Comment