Zaklad in dolina Kamniške bistrice
Naključno najdenih 200 tolarjev v plastičnem šparavčku je zbudilo vrednost nekdanjih cekinov. 200 je bilo dovolj za dve kave. Saj vem, da ni pametno živeti v preteklem času, ampak vsak najden tolar zbudi malce nostalgije. Po prespanem jutru (maškare so pustile neslutene posledice) sva se odpravila v dolino Kamniške bistrice. Cilj je bil sprehod, sva pa več ali manj raziskovala. S kolesom se ti vedno mudi mimo, včeraj pa je bilo tako mirno in idilično za skakanje s kamna na kamen. Nikjer žive duše, samo narava, sneg in voda.
Malce sva obodila jezero, malce pregledala korita in se odpravila čez vasi do doma. Naredila načrte za kolesarske ture in začrtala nove pohodne cilje. Toliko stvari imamo direkno pod nosom, pa še vedno rinemo drugam.
Ampak se radi vrnemo, s kolesom, peš, rolerji ali avtom. Poleti je v tej dolini fino hladno, pozimi pa fino mirno.
Malce sva obodila jezero, malce pregledala korita in se odpravila čez vasi do doma. Naredila načrte za kolesarske ture in začrtala nove pohodne cilje. Toliko stvari imamo direkno pod nosom, pa še vedno rinemo drugam.
Ampak se radi vrnemo, s kolesom, peš, rolerji ali avtom. Poleti je v tej dolini fino hladno, pozimi pa fino mirno.
Comments
Post a Comment