Ta plava in nočna

As kej bled po 10? Ne jejnej na 5, jh bo treba 10! Kera je prava k je letos taplava?
Trikrat zaporedoma na Nočni10ki okoli Bleda. Potek vikenda je znan: štarta se v soboto ko se naspiš in zadovoljiš vse svoje fizološke potrebe (tu se ne hiti), prideš na Bled, zaviješ v kamp, "ja mi bi za eno noč, šotor in avto, ene 20 nas je, a bo kej popusta?" in postaviš tabor. Tekom dneva se smuka okoli jezera in počiva, letos fino v senčki, kaplja folk in tabor raste...voda pa vre. V vrtincu debat in smeha se opazi da je ura že skoraj 9 in potrebno si je naštrikati številke na majice ter spraviti v opremo.
Seveda mi se ne ogrevamo. Medtem ko vsi ostali tečejo in so že na štartu prešvicani, smo mi ko rožce. Ogrevanje...ah kje. Itak znana napaka, ampak ogrevanje nam nikoli ne rata. No na vrhu klanca, za ovinkom, je štart. Gledaš okoli sebe in kar naenkrat 3 2 1. Oki go. Letos sem bila preveč zadaj, saj ne da sem štartala na rezultat ampak tisto gužvanje me rahlo znervira. Šele v drugem krogu se je kača raztegnila. V drugem krogu ko je po prve pol ure bil prvi že na cilju. In potem si misliš ali si totalno zakrnel ali počasen kot polž in velik kot slon ter nemotivirano loviš neko mamo pred sabo. Ampak potem pomisliš, da vsi nismo asi in pač greš svoj najboljši tempo. Letos imam treninge nekje na pozabljenem tiru, dejansko ne vem zakaj, ampak pač....je pa kolo, pa hibi, pa sedaj je morje in potovanja pa družba in ti lepi poletni večeri. O končno cilj, objem, petka, kremšnita in skok v jezero. Juhu. Nato pa žur.
Band Joške vn, nam je ob 2h zjutraj pobegnil v vodo. Ostali smo mi in pobiralci smeti. Nismo se dali, popili smo kar smo imeli ter se odpravili nazaj do kempa. Takoj dobimo final warning, vsako leto znova. Se ne pustimo motit. Zunaj se dela dan, ko nekateri še iščejo svoje ležišče. Zaprem oči v šotoru, zunaj nekdo pade rikverc s stolom vred in v jutranjem svitu odmeva "au, tole pa ni blo dobr!". Zjutraj kup neprespanih obrazov, polomljen stol in zmaga v srcu. Spet en dobr tekaški vikend, naša 10ka, zato se vsakega februarja prijavimo takoj. HuHa! Vsem sosedom v kempu se opravičujem že za naprej:)

Comments

Popular posts from this blog

Sankaška reportaža