Creative Wanderlust

                                                                

Zadnje čase se precej ukvarjam s svojim zdravjem. Zaključek je: Hrana te zdravi ali pa ubija. Mene zadnje čase ubija. Moj imunski sistem se je odločil, da bo napadel moje sklepe. In zadnje mesece se na novo učim kaj je zame dobro in kaj ne. In na novo odkrivam vse resnice in mite. In najbolj ironično je, da me vsak terapevt ali zdravnik vpraša če sem bila kaj bolana, poškodovana, pod stresom...in dejansko ne. Zadnjih ne vem koliko let sem imela le prehlad, poškodbe ne, stres v mejah normale, ne vem od kod sedaj to. In na koncu je na tebi, da narediš vse kar je mogoče. Trenutno se borim, da ne pristanem na nekih agresivnih zdravilih in še bolj poškodujem svoja ledvička. Dejstvo je da na avtoimune bolezni uradna medicina nima odgovora, zdravi le simptome. Alternativa pa lahko pomaga. Če se boš ti odločil, da ji pomagaš. kako bo pri meni ne vem. Upam na najboljše. Na koncu mi lahko še vedno lahko dajo tablete. Stay positive i say! Vam pa svetujem čim manj bele moke, cukra, procesi...

                                                                                                            More odsluzt svoj delez. Briketi niso zastonj :) vrtickarji vrtickarji....paradajz pa raste. Fun :)   

Po dolgem času mojega mirovanja, sem ta vikend lahko spet šla na več kilometerske sprehode. Eden je bil precej oviratlonski.  Z dobrim namenom in ciljem smo jo mahnili na pot in se kaj hitro ustavili pred podrtimi drevesi. Le teta in aplikacije Endomondo je cel cajt čeblala koliko km smo naredili in v kolikem času. Sami pa smo se prebijali med debli. Grozno je, preden bo to sanirano bo minilo kar nekaj časa. Najmanj dela je mel pesko, njemu je šlo v izy. Jaz pa malo po nogah malo po riti. Na koncu smo se vsi blatni odpravili v center na kavo v dežju. Simpatično.

Ustvarila: Katarina Žagar Velika noč in podlajšan vikend. Čas za malce počitka in hanganje z družino. Na žalost nas čaka slabo vreme. Glede na to, da imam zadnje čase težave z zdravjem, me to nič ne moti, ker se lahko zamotim samo s kakim kratkim sprehodom ali ustvarjanjem doma. Tako bomo letos štihtali pirhe, kuhali šunko, jedli potico (čeprav dejansko nič od tega ne bi smela jest, ampak potica ne uide) in gostili velikonočni zajtrk v najinem stanovanju. Preživite prosti čas kvalitetno in sproščujoče. No stress :)  

Pa smo koncali prvi del. Nama je sola izredno koristila. Bubble se je sprostil, spoznal male in velike pasje prijatelje, se naucil osnov in trikcov, predvsem pa sva okrepila najin odnos. V tem casu sva ratala prijatelja in zaveznika. Predenj karkoli naredi me vedno pogleda ce to hocem da naredi. Ok, obstaja se veliko maneverskega prostora, ampak za svoje mesece je pravi frajer. Opazam, da predvsem ni zivcen. Ce ga pustis samega ali se kam zapre preprosto pocaka. Tudi na balkonu ne laja v nedogled, ce sploh. Je pa prava mala maza, moj razvajenc. Brez psa so dnevi res dolgocasni. Le kaj bi brez mahajocih repkov ko prides domov in sprehodov ki ti brisejo stres? Nasi peskoti. Nase veselje. Sedaj pa mala sola za pubertetnike. 

Je precej žalostna. V zadnjih dveh tednih me ni nihče vprašal ali pogledal kako dejansko zgleda moj gleženj in koleno. Delo terapevtov v zdravstvenem domu je dejansko naročanje ljudi ter priklapljanje na mašine. Nihče niti ne pogleda, vpraša ali svetuje. Če bi hodila samo na to bi še danes imela slonji gleženj. Tako da rešujem svoje zadeve privat in vrjemite, da zadeva zgleda precej drugače če si nekdo vzame čas in ti razloži zadeve. In hkrati pokaže kako si lahko pomagaš tudi sam. V ZD pa nihče razen ene punce (pa še ta je tam piše diplomo in dela prostovoljno) ne mrdne nič. Edino ona si je vzela čas in mi gležen tudi dobro premasirala. To se je zgodilo natanko enkrat. S tem da sem morala terapijo z ultra zvokom dobesedno sforsirati, čeprav imam srednjo obravnavo. In resno razmišljam, da jim bom naslednjič tam povedala če kdaj koga tudi vprašajo kako kaj njegova poškodba? Grozno. Namesto, da bi zadeve dobro sanirali in pozdravili, jih samo vlečejo v nedogled in ljudje se vračajo ...

Busted dogs Naš je predvsem številka 8 in 21 - neumnosti počne. Najraje prebira časopis in spi na kavču. Ali pa se druži z mačkonom.