Creative Wanderlust

“Feelings were never meant to be owned. For example, you may be happy now because someone did something for you that made your day, but you won’t own that happy feeling forever just because someone did that for you today. It isn’t because you were not satisfied, but you didn’t learn then. If I had to put it, I’d say feelings are more like experiences. To truly understand a feeling, you have to learn from it, grow with it. Perhaps learning why or what really made you happy today may let you cherish and keep the happiness with you longer. Was it because of the effort? Or simply because it was someone ‘special’? Either way, if all you did was just try to own that happiness, you will never find it back. But if you’d try to learn from it, every time you look back at that person; you smile, because you are reminded of everything they did for you. Maybe feelings are the true lessons in life.”

Zadnji teden avgusta tradicionalno teden dni dopusta v Puli. Teden dobre hrane, dolgega spanca, filanja baterij, kopičenja energije, doživljanja mirnih jutr na obali in čakanje sončnega zahoda s knjigo v roki. Oča so pripravljali malancane na žaru s česenčkom, paradižnik z olivnim oljem, lignje, ribice, ugorja, pečen krompirček in morske dobrote ob belem vinčku. Mati so me razvajali z ljubim mirom. Po zalivu sem plula z blazino, raziskovala morsko dno in uživala vsak trenutek. Odklop od sveta, da na novo zadihaš in postaviš plan za drugo polovico leta. Zanimivo je letos na obali bilo veliko kužkov, vsak usidran z lastnikom pod drevesom, tudi jaz. V iskanju sence, saj je sonce veliko premočno. Stari znanci plaže. Starejši par, ki je na plažo prihajal zjutraj in odšel pred enajsto ter se vrnil popoldne. Gospod z glavnikom, ki je prihajal popoldne in si po plavanju uredil pričesko pa čeprav je sredi glave plešast. Dva para z bernsko planšarko in kraškim ovčarjem. Starejši gospod s pinčem,...

Kdo je tu govno? In te dni odhajam na morje s psom...bolj da jih ne srečam. Kok se mi pa to za mal zdi, da iamjo probleme s psi na plaži, ne pa z nevzojenimi mulci ki spuščajo previsoke decibele! Bom jaz poklicala polcijo nad stare hrvate, ki še vedno hodjo v grmovje srat Oh ta post ma preveč klicajev za petkovo jutro, lepo bodte :)

Smo šli malo po cesti malo s ceste, opa narobe, nazaj na cesto, v hrib in dejansko čez vas Hrib na hrib. Če garmin ne reče levo desno se pelje naravnost, vprašati za smer je greh. Greh če si fant, kot punca sem ju pustila v svoji veri ter vprašala za smer. Narobe itak. Malo nazaj in hop v hrib. Spet. Zmanjka ceste, začne se blatna stezica in travnik. Um... zmanjka podlage, spet narobe. Nazaj in po travniku, pri opazovalnici gor. Uf končno konec vzpenjanja, sedaj le še navzdol. Na poti navzdol najprej v veliko blatno kopel s katero imaš dela do naslednje in ko se ustaviš ne veš več ali si to ti ali en mali roza pujsek z nahrbtnikom. FUN! Nato pa po cesti spet gor, dokler ne zmanjka ceste in podlage. Hvala bogu, da je v družbi vse lažje. Končno cilj. Nato pa tri račke v zavetrju čez ovinke v dolino in direktno v pralni stroj. Kok dobr :) Dobro vnovčen čas...sedaj pa gre pujsek pančkat. xoxo Narisana pot

Včeraj se je v okviru Trnfesta odvila razstava Barvita Urbana, na kateri je kolega Andrejček JB predstavil svoje najbolj pisane in simpatične grafite iz popotovanja po Brazliji. Ob Ljubljanici si lahko ogledate kolekcijo ljubljanskih grafitov, poleg tega pa vsake pol leta pasem oči na slikah od Davida, ki prav tako vneto zbira pisane podobe grafitov južne Amerike. Colores colores colores. Ogromne poslikave, ki krasijo mestne zidove in jih ljudje radi sprejmejo, popestrijo mesto ter zabavajo turiste. Posebne tehnike risanje, talent v spreju, čarovnija na zidu. Vsak avtor ima svoj način izražanja, svojo zgodbo in svoje poslanstvo. Podpiram definitivno! Še v cerkvi nimajo belih sten:) David (from Ecuador) David (from Chile) Andrejček (from Brazil)

Včasih moraš pobegniti iz mesta. Urca vožnje v dobri družbi z dobrimi vibracijami, mine kot minutka. Iz megle do sonca. Tako kot pozimi lahko tudi poleti iščeš sončne žarke. Na obali so dopust preživljali kolegi. Obisk je dovolj velik izgovor za namakanje riti v morju. Slovensko morje je bolj bajer, ampak je vsaj slano. Zakaj bi jamrali, če smo se nastavljali sončnim žarkom, jedli morsko hrano in pozabljali na čas. Smeh in spuščene šipe. Plapolanje las v vetru in sončna očala. Haiku in poezija. Proti večeru pa skok iz obale nazaj na trnfest. Popoln izkoristek vikenda. Sobota se je ob pivu prevesila v nedeljo, ki jo zaključujemo v istem krogu ob brazilski kavi na terasici ob sončnem zahodu. Preveč sladkorja? In prav je tako! Takšni vikendi vračajo energijo. In kakšno prespano sončno jutro je oproščeno, ko se spomniš na vse preživete momente prejšni večer. xoxo

Posladek dneva Lep je, preprosto lep :D

Vikend vikend vikend...prepleten s tolikimi različnimi dogodki in scenami, da se mi kar smeje. Trenutno ležim na ležalniku, pihlja veterček, čez ograjo gleda Lana, moj pogled pa počiva na mogočnih gorah. Kako so lepe v poletnem soncu... Torej v petek smo se ustavili na Kranjski noči in se prepustili zvokom Lovšina, Kreslina in Nietov. Kranj in njegova energija, posebno sproščena in zanimiva. Kranjčani so mi bili vedno malo posebni, ne negativno, vendar njihov naglas jih naredi še posebej prikupne. V soboto sem se spravila na gorsko kolo in v hrib. Ker sem dopoldne presedela za compom zaradi diplome, sem v popoldanskih uricah šla nabirat energijo v naravo. Cilj Šenturška gora, osvojen itq. Zvečer druženje na trnfestu. Danes sem končno sprobala specialko. Uf...ja res je kar pravijo. Specialna pedala, specialna balanca, specialna drža in prestave. Na začetku sem skoraj odsekala rondo v Podgorju, ker sem not pripeljala 40 na uro. Za začetek sem se morala navaditi balance in prestav, po...

Ustaljena praksa Špica teama so poleg ponedeljkove odbojke tudi kolesarski torki. Nekaj sem jih preskočila, nekaj zamudila, ampak včeraj sem končno našla rešitev za transport kolesa v LJ. Načeloma se mi upira ideja kolesarjenja v ljubljanskem koncu, ker sem doma pod kamniškimi alpami in se mi krasni tereni odpirajo le nekaj kmjev od doma. Vendar družba je družba, turca je bila začrtana na privlačnih 35 kmjev in moja lastna ideja je bila "dan brez avta!". Torej zjutraj sem najprej odtekla 3 kmje za prekrvavitev, nato odsedela 2 urci za compom, se odpravila proti železniški postaji ter zmenila za odvoz kolesa v LJ. Casual torek, kolo in ruzak s kolesarsko opremo. Lahko bi šla s kolesom tudi v LJ, vendar prešvicana pa tudi ne morem biti na jobu. Slovenske železnice so prijazno naložile kolo, poleg tega pa mi ga še niso računal (na lepe oke :)). Bravo, tako kot Drago iz Kopra zna presenetit tud štepar na kamnčanu. Torej ob 16.00 je bil štart iz Črnuč do Tacna in Smlednika. Vzpon...

Familjarna nedelja je pojem in aktivnost, ki se jo v naši družini gremo bolj manj kot več. Preprosto ni časa dobit vse skupaj, pa čeprav smo samo štirje, no v zadnjem letu 5. Kar je kar fino, Jurček ma punco, mi pa se ne pobijemo med sabo iz vljudnosti. Hehehe ne saj ni tko hudo. Sama sem že večkrat rekla, da velike familje meni niso znane niti ne po okusu. Zadosti so mi 4, oča mati in brat. To je vse kar rabim. Oni me poznajo, znajo odnehati ko vidijo da nima efekta, znajo mi pusti svoj mir ter edino oni me lahko spravijo v vse skrajnosti in jih imam neskončno rada. Torej...včeraj smo se napokali v neue das auto in jo mahnili na kosilce v gorenjski konec. Končali smo na Bledu in zganjali turizem. Le tega se jaz res ne znam it. Pohajkovanje med trumami turistov s sladoledom v roki in ogledovanje stojnic. Jamranje nad gužvo in upočasnjen korak na nulo. Bled in Bohinj sta meni izhodišča za šport in ne sprehajanje. Gužvi se izogibam na daleč, ker ne prenašam lenih turistov, ki mislijo da ...

This is a tribute to the nice guys. The nice guys that finish last , that never become more than friends , that endure hours of whining and bitching about what assholes guys are, while disproving the very point. This is dedicated to those guys who always provide a shoulder to lean on but restrain themselves to tentative hugs, those guys who hold open doors and give reassuring pats on the back and sit patiently outside the changing room at department stores. This is in honor of the guys that obligingly reiterate how cute/beautiful/smart/funny/sexy their female friends are at the appropriate moment, because they know most girls need that litany of support. This is in honor of the guys with open minds, with laid-back attitudes, with honest concern. This is in honor of the guys who respect a girl’s every facet, from her privacy to her theology to her clothing style. This is for the guys who escort their drunk, bewildered female friends back from parties and never take advantage once the...