Creative Wanderlust

Okoliške tekaške poti so polne tekačev, približuje se Ljubljanski maraton. Ena izmed množično obljudenih tekaških prireditev, nekak zaključek sezone. Čeprav nihče zares ne neha, le zniža frekvenco treninga. Pred mano je prva 21ka. Ha...kako v glavi postaviš to številko za cilj je nekaj nenavadnega. Vse je v glavi. Zaveš se, da potrebuješ neko pripravo, kar na suho ne bo šlo. 1oka je drugačna. Po vsej kilometrini je 21ka očitna izbira, enkrat je treba prebiti led. Torej sem se po nekem naključju pridružila lokalnemu triatlonskemu klubu pri pripravah. Sama si definitivno nikoli en bi pisala takih treningov, ker a) ne vem kaj delam in b)sama sebe ne znam mučit. Ja imam neko osnovno tekaško znanje ter kar nekaj pretečenih kmjev. Prva sprememba letos je ura in hr monitor. Štetje kmjev, časa in pulza je prelomnica v moji tekaški zgodovini. Ne vem kako sem lani zdržala, brez nje sem izgubljena. Druga stvar, ki se je zaveš je, da potrebuješ par dobrih superg, če imaš rad svoje sklepe ter nekaj...

...kakšen je tvoj bonton? To sem analizirala že večkrat. Greš v hribe in če nisi ravno razvajana srajca, ponavadi pozdraviš in morda kakšno rečeš. Tako vzpostaviš tisto pristno ravnovesje, ki ti ga mesto vzame in narava vedno znova daje. Ljudje smo vedno bolj vsak zase, se neradi vtikamo v druge, vendar določeni kraji te preprosto preobrazijo v nasmejanega človeka. V hribih je že tako vse bolj po domače in na izy. Enako med tekom, če tečeš po kašnih fensih poteh šmarne gore potem boš zamanj iskal nasmeh in pozdrav sotekača. Če tečeš po raznih poljskih poteh, stran od mesta, pa ponavadi večkrat naletiš na nasmeh. Pa čeprav imamo v ušesih mp3je. Vsaj jaz vedno dvignem roko iz zaviham kotičke ustnic. Zdi se mi prav, ker dejansko tečeš zaradi dobrega počutja in takšne malenkosti so res super. Vsi se matramo, vsi treniramo. Bolj se približuje kakšna tekma, več je tekačev na cestah, večkrat slišiš "priprave a!". O seveda:) in odtekaš dalje. Tako dobiš tisto potrdilo, ki se na marat...

"Chin up. Put your shoulders back, walk proud, strut a little. Don’t lick your wounds: celebrate them. The scars you bear are the signs of a competitor. You’re in a lion fight. Just because you didn’t win doesn’t mean you don’t know how to roar."

...kdor je ta vikend sedel doma in lupil fižol, si je kriv sam, kajti ta vikend je bil akcijsko nasičen. Športno: sobotna ljubljanska nočna 10ka, vikend svetovnega pokala v kajaku SLOKA 2010 Happening: Petkova disco cvetličarna, metelkova mesto, rog, prešeren, narodne noše, king of hill Kar se tiče happeninga se je mesto Kamnik v tem vikendu spremenilo v mesto zombijev. V petek do amena, v soboto pa je vsak drugi meščan bil prekrokan in okrašen s temnimi kolobarji pod očmi. Kdor ni bil okoli ust od medice, je bil zelen od partija, ki se je dogajal nedaleč od Kamnika v osrčju hribov. Sobota je bila repriza, v nedeljo vse prej kot gospodov dan. Je pa zabavno opazovati celotno zadevo od daleč in točno vedeti kaj se je dogajalo, oči in obraz pove vse. Športu je popotnico delalo lepo vreme. Tacen je za nekaj dni oživel v pravo malo vodno mesto. Navijali so tudi tisti instant navijači. Mesto Ljubljana je bila že nekaj tednov prej okrašena s kajaki vsej barv, kar se mi je zdelo izre...

Uspelo nam je...seveda v tem ni bilo dvoma, šlo se je le za čas, ker Juriš na vršič je le tekma :D Ah ne, važno se sodelovati, čeprav sem tekmovala kot rezerva pod imenom Luka. Med rezulati vidim, da je bilo prijavljenih samo 72 punc, med temi bi bila s svojim časom cca 48. Ja nč, naslednji let ornk priprave na dirko, brez rezerve :) Pogoji so bili odlični, goody bag je bila bogata, navijači super, smeha polno, razgled fantastičen in v kolikor sem v začetku omahovala, ne ni mi žal! Super občutek je ko osvojiš klanec, čeprav mi je dvakrat skoraj zmanjkalo prestav. V kolikor sem si prej želela specialke, imam sedaj malo manjše želje, ker z drikalcem pa v hrib pogorim. Ekipa je bila super, hkrati pa sem si oči napasla na vseh lepih okvirjih, khm ja pa tudi lepih moških ritkah, ki so švigale mimo mene:P Tisti prvi so preveč zagrizeni, druga runda se že heca...takšni so najboljši, morda mi naslednje leto uspe, da bom tudi jaz že šibala dol, ko bodo drugi šele na pol. haha pobožne želje, m...

Predlanskim čas 1:20 min, lani sem ga preskočila, letos se še odločam...enega sodelavca so prehitro prijavili pa sedaj ne gre, torej lahko vskočim kot rezerva. Do 16h imam čas.... Plusi: ekipa, družba, cel dogodek, šport, tekma, test kondicije Minusi: pisanje diplome (aaaa), slabo vreme 70% za, 30 % ne...vendar vedno bolj mislim da bo odgovor DA. Ima nek čar tale juriš...potem pa kolo zabrišem v garažo. Na nočno 10ko po Ljubljani se ne bom prijavila, konec meseca še tek po obali in nato maraton. Torej...

“Feelings were never meant to be owned. For example, you may be happy now because someone did something for you that made your day, but you won’t own that happy feeling forever just because someone did that for you today. It isn’t because you were not satisfied, but you didn’t learn then. If I had to put it, I’d say feelings are more like experiences. To truly understand a feeling, you have to learn from it, grow with it. Perhaps learning why or what really made you happy today may let you cherish and keep the happiness with you longer. Was it because of the effort? Or simply because it was someone ‘special’? Either way, if all you did was just try to own that happiness, you will never find it back. But if you’d try to learn from it, every time you look back at that person; you smile, because you are reminded of everything they did for you. Maybe feelings are the true lessons in life.”

Zadnji teden avgusta tradicionalno teden dni dopusta v Puli. Teden dobre hrane, dolgega spanca, filanja baterij, kopičenja energije, doživljanja mirnih jutr na obali in čakanje sončnega zahoda s knjigo v roki. Oča so pripravljali malancane na žaru s česenčkom, paradižnik z olivnim oljem, lignje, ribice, ugorja, pečen krompirček in morske dobrote ob belem vinčku. Mati so me razvajali z ljubim mirom. Po zalivu sem plula z blazino, raziskovala morsko dno in uživala vsak trenutek. Odklop od sveta, da na novo zadihaš in postaviš plan za drugo polovico leta. Zanimivo je letos na obali bilo veliko kužkov, vsak usidran z lastnikom pod drevesom, tudi jaz. V iskanju sence, saj je sonce veliko premočno. Stari znanci plaže. Starejši par, ki je na plažo prihajal zjutraj in odšel pred enajsto ter se vrnil popoldne. Gospod z glavnikom, ki je prihajal popoldne in si po plavanju uredil pričesko pa čeprav je sredi glave plešast. Dva para z bernsko planšarko in kraškim ovčarjem. Starejši gospod s pinčem,...

Kdo je tu govno? In te dni odhajam na morje s psom...bolj da jih ne srečam. Kok se mi pa to za mal zdi, da iamjo probleme s psi na plaži, ne pa z nevzojenimi mulci ki spuščajo previsoke decibele! Bom jaz poklicala polcijo nad stare hrvate, ki še vedno hodjo v grmovje srat Oh ta post ma preveč klicajev za petkovo jutro, lepo bodte :)

Smo šli malo po cesti malo s ceste, opa narobe, nazaj na cesto, v hrib in dejansko čez vas Hrib na hrib. Če garmin ne reče levo desno se pelje naravnost, vprašati za smer je greh. Greh če si fant, kot punca sem ju pustila v svoji veri ter vprašala za smer. Narobe itak. Malo nazaj in hop v hrib. Spet. Zmanjka ceste, začne se blatna stezica in travnik. Um... zmanjka podlage, spet narobe. Nazaj in po travniku, pri opazovalnici gor. Uf končno konec vzpenjanja, sedaj le še navzdol. Na poti navzdol najprej v veliko blatno kopel s katero imaš dela do naslednje in ko se ustaviš ne veš več ali si to ti ali en mali roza pujsek z nahrbtnikom. FUN! Nato pa po cesti spet gor, dokler ne zmanjka ceste in podlage. Hvala bogu, da je v družbi vse lažje. Končno cilj. Nato pa tri račke v zavetrju čez ovinke v dolino in direktno v pralni stroj. Kok dobr :) Dobro vnovčen čas...sedaj pa gre pujsek pančkat. xoxo Narisana pot

Včeraj se je v okviru Trnfesta odvila razstava Barvita Urbana, na kateri je kolega Andrejček JB predstavil svoje najbolj pisane in simpatične grafite iz popotovanja po Brazliji. Ob Ljubljanici si lahko ogledate kolekcijo ljubljanskih grafitov, poleg tega pa vsake pol leta pasem oči na slikah od Davida, ki prav tako vneto zbira pisane podobe grafitov južne Amerike. Colores colores colores. Ogromne poslikave, ki krasijo mestne zidove in jih ljudje radi sprejmejo, popestrijo mesto ter zabavajo turiste. Posebne tehnike risanje, talent v spreju, čarovnija na zidu. Vsak avtor ima svoj način izražanja, svojo zgodbo in svoje poslanstvo. Podpiram definitivno! Še v cerkvi nimajo belih sten:) David (from Ecuador) David (from Chile) Andrejček (from Brazil)

Včasih moraš pobegniti iz mesta. Urca vožnje v dobri družbi z dobrimi vibracijami, mine kot minutka. Iz megle do sonca. Tako kot pozimi lahko tudi poleti iščeš sončne žarke. Na obali so dopust preživljali kolegi. Obisk je dovolj velik izgovor za namakanje riti v morju. Slovensko morje je bolj bajer, ampak je vsaj slano. Zakaj bi jamrali, če smo se nastavljali sončnim žarkom, jedli morsko hrano in pozabljali na čas. Smeh in spuščene šipe. Plapolanje las v vetru in sončna očala. Haiku in poezija. Proti večeru pa skok iz obale nazaj na trnfest. Popoln izkoristek vikenda. Sobota se je ob pivu prevesila v nedeljo, ki jo zaključujemo v istem krogu ob brazilski kavi na terasici ob sončnem zahodu. Preveč sladkorja? In prav je tako! Takšni vikendi vračajo energijo. In kakšno prespano sončno jutro je oproščeno, ko se spomniš na vse preživete momente prejšni večer. xoxo

Posladek dneva Lep je, preprosto lep :D