The day after 21

Včeraj je bilo nesmiselno od mene pričakovati, da bom sestavila kako poročilo o moji prvi 21ki. Zmatrana, prijetno utrujena, sem se ukvarjala z bolj prijetnimi stvarmi kot tipkanje po računalniku, npr. valanje po postelji, preklaplanje tv programov, pitjem čaja v postelji, priprava peneče kopeli in dremežem. Čeprav mi je uspelo prilepiti vsaj eno fotko. Priznam da sem po samem teku bila kar utrujena. Čas je bil 1:59:11, ampak zadano pod 2h. Cilj dosežen. Tempo s katerim sem nasmešek ohranila tudi na cilju. Za pretečenih 21 sem dobila balon - samoroga in obilo objemov, kljub prešivcanem teleščku. Juhej samorog. No odprava proti avtu je bila v slow motion tempu. Potem smo se nahitro preoblekli kar sredi parkinga in nato na pico ter zaslužen radlerček. Med tekom sem si v ušesa zabasala slušalke in ob elvis jacksonih ohranjala svoj tempo, kljub visokemu pulzu. Vmesni rezultat je bil 00:53, končni pa je omenjen zgoraj. Tek je bil napram 10ka dokaj tih oz. tudi sama se nisem bila sposobna pogovarjati, bolj sem se nasmihala komentarjem. Najbolj pa sovražim, ko naletim na kašnega močno zadihanega tekača, takrat moram hitro naprej ker ne prenesem hlastanja za zrakom, še posebej ne za vratom. Čudim se tudi tistim kalibrom, ki tečejo kot sloni, ki se jih sliši že na daleč. Ampak tek privlači vedno več ljudi, kar se je pokazalo tudi na visoki udeležbi in zabasani Ljubljani. Nasplošno je tek potekal brez problema. Malo imam še problemov kako piti in konzumirati tiste gele, vse mi je odveč, ampak energijo pa dajo. Morda se ravno zato do zdaj nisem udeleževala teh dolžin, ker tu je že pomembno kako piješ. Na 10ki ponavadi ne rabim nič. Dunajska se je vlekla v nedogled, route 66. Potem pa končno spodbuda in cilj, yaaaay. Noro! Pa smo jo stisnl. Polnoletno dolžino. Naslednje leto pa popravljamo čas. Znižujemo seveda. Planov je še veliko...sam sklepi morjo zdžat, še kašn kg manj in bo to to. Vsem sotekačem čestitam, vem da so bili doseženi sami elitni časi, posebne pohvale pa navijačem, ker oni so tisti, ki te porinejo naprej ko ne moreš več. Sedaj je pred vrati zima in se bom spravila na počepe in sklece, da ne bo preveč musklfibra v nogah. Have fun!

Comments

Popular posts from this blog

Sankaška reportaža