Creative Wanderlust

Imava plan, imava pot in "to see" seznam. Definitivno nama mora uspeti, da vidiva orke. Prav tako morva tudi v Serro Nevado pa v Rondo, Granado in Sevillio. Treba je v Giblatar in mogoče Cordobo. Potem pa še Madrid in Valencia. Se mi zdi da bo kar malo premalo časa. Ne bom se pustila motiti s časom, samo da nama rata. V bistvu morava rezervirati še spanje in glede tega morda prilagoditi rent a car. Najino drugo skupno potovanje, daljše. V bistvu imava kar skos kake male izletke. Sedaj ko se končuje tudi bolniška in se palec na nogi celi pa spet na kolo. Vse od maja imava nekaj začrtanih kolesarskih poti, ki jih je poškodba s kosilnico pokosila. Nekaj jih je na obali, nekaj na gorenjskem, nekaj na madžarskem. Madžarska, zame nepoznana država. Vem, da obstaja, vem kaj je tam, a nikoli me ni vleklo tja. Mogoče je sedaj čas da raziščeva še to državo. Pa naše krasno Prekmurje. Nekaj časa se bova potikala še tod okoli nato pa šibneva v španjolsko. V avgustu tudi nekaj Hrvaške, ...

Tokratni zadni junijski vikend je Kamnik spet triatlonsko obarvan. Sončno vreme je pritegnilo veliko tekmovalcev in tudi navijačev. Formulce smo se tudi letos prijavile pod žensko štafeto in jo odpravile z zlato medlajo. Žal letos ni bilo nobene konkurence s katero bi lahko malce potekomovale. Smo pa tako tekmovale z vsemi ostalimi in hkrati tudi tempirale svoj čas za naslednji triatlon. Je pa bila nedelja precej vroča. Tek je bil brez sapice neznansko dolg, čeprav na štafeti meri le 3,5km. To so tako eksplozivno kratke razdalje, da se jih je potrebno kar malce navaditi. Naša kolesarka je bolj naštimana za 130km kot 12, in se na razdalji 12 km šele dobro ogreje. Tudi sama raje tečem 12 km in več, ker se na 2 km šele dobro sinhroniziram. Pa vedar je bil to eden boljših triatlonov. Vikend pa je imel vsega po malo...družbe,morja,tekme,žurke in praznovanja. Prosti ponedeljek je zlata vreden, a kaj ko je torek sedaj prevzel njegovo vlogo:)

Včeraj prvi poletni dan, danes kresna noč. Pravijo, da ob kresi se dan obesi, zato uživajte v tej skrivnostni noči ob malih lučkah v temi.

Danes smo zaključili pet dnevni trening komunikacije. To pomeni, da smo šli čez vse večje komunikacijske tehnike, se naučili komunicirati navzgor in navzdol, grajali, hvalili in obdelali tudi malček psihologije. Klima delavnice je bila vseskozi na visokem nivoju. Mnenja sem, da smo skoraj vsi odnesli nekaj kar bomo uporabljali v praksi. Določene tehnike je že vsak uporabljal, vendar ne zavestno. Najbolj zanimive tehnike, ki olajšajo osebno in poslovno komunikacijo ter organizacijo so zagotovo: - Dnevni plan (kjer si en dan prej narediš dnevni plan za naslednji dan) - Pojej živo žabo (takoj zjutraj naredi najbolj zoprne stvari) - Pusti smeti mimo (selektivno odreagiraj na neprijetne stvari) - Eisenhowerjev križ (naredi smo kar je nujno in pomembno, ostalo delegiraj). Všeč mi je tudi, da se vsako jutro vprašaš zakaj uživaš? Tako osebno kot v službi. In če zunaj ni sonca in ni mavric, potem pomisli zakaj si ponosen sam nase. Včasih je dobro od drugih slišati kako te dojema z...

Ena razglednica z morja. Ta vikend je bilo vroče, ravno tako kto mora bit. To vreme čakam že od velike noči, ko sta David in Damjana pisala iz Mehike, da se ponoči vse popa nanju zaradi vročine. V soboto popoldne na poroki od kolegov, se je tudi men napopalo vse na hrbet. V bistvu je precej zanimivo ko se cca 100 ljudi zbaše v poročno dvorano in nato opazuješ kdo bo prej zašvical. In ko priteče po kanalčku hrbta ter se vsi na skrivaj brišejo, potem veš da je res vroče. No na morju pa je ta čas nadvse prijetno. Malo pihlja, zvečer se gleda zvezde, zjutraj sliši čričke, dišijo borovci in morski zrak, daleč od množice se voha le žar in sliši smeh. Sicer sama še nisem skočila v vodo, ampak ta vikend ki pride pa res! Ozračje se je ogrelo, voda se ogreva, dopusti so v teku. O JA! :) Junij je bil res zabasan z vsemi mogočimi družabnimi eventi, še ta vikend, ki pride potem smo pa ven iz "ta hujga"! Ta vikend naju čaka še ena 50ka pa Ambrož triatlon, naslednjega bova pobirala štar...

Letošnji junij je kot mali poletni božični mesec. Vikendi in tudi delovni dnevi so zapolnjeni s praznovanji. Rojstni dnevi, diploma, krst, poroka, 50letnice in ostale okrogle letnice, oh vse na kupu. Dejansko že od konca maja ni prostega vikenda. sedaj si pa res želim en vikend brez obveznosti in čas samu za naju...uživancija. Kajti, vsako praznovanje, potegne za sabo tudi finančno breme. Toliko šopinga nisem opravila že vse od decembra. In razbijanja glave s kaj kupiti. Čeprav sedaj kupijem na prvi instinkt in kar gre. Instinkt in budget. Denar pa kar leti....rezervacija dopusta, poravnati vse športne aktivnosti za poletno sezono in že naslednjo zimsko sezono, darila, praznovanja. Oh kje si moja Andaluzija, ko bova kot dva španska cigančka lahko v flipflopsih raziskovala stara mesta in zvečer umazanih nog padla v posteljo v nekem starem hostlu, kjer zidovi govorijo svojo zgodbo. Saj se je prijetno malce podružiti, vendar naslednji dan si enostavno fuč in potem se tolažiš, da...

Pa smo spet šle, sicer nismo točno vedele s čim nam bo postreglo vreme, pa vendar. Zjutraj je pri nas deževalo, v Ljubljani pa niti ne. Ker letos nisem imela nobenega, ki bi nosil rezervno opremo, se je bilo treba znajti po principu: najdi parking, odteči, hitro preobleči, zum zum domov. Ker vreme je bilo idealno, da te ujame prehlad. In seveda me je. V nedeljo mi je glava malo zrasla in grlo malce zabasal. Ampak je danes že precej bolje. Letos se mi zdi ni bilo pretirane gužve, vsaj sama sem imela dovolj prostora. Poleg tega mi je vreme veliko bolj odgovarjalo kot žgoče sonce. Lani sem rekla, da je bilo kar se vremena tiče grozno in zaradi gužve vsako leto vsaj enkrat rečem, da vrjetno ne grem več. Ampak potem pa malo za družbo malo za res pa vseeno greš. Rezultat je bil kar fajn in edin del poti, ki se mi je dejansko vlekel je bil asfaltni. Asfalt vedno bolj sovražim, ker me zaradi trde podlage potem en dan vse boli. Ampak ok se da preživeti, čeprav je beden. :) Sedaj pa na nove zma...