Creative Wanderlust

Sečovlje in Strunjan...sončno, malček vetrovno, tekaško in nasmejano. Tekaško vzdušje nikoli ne razočara. Trening tekma je uspela...kondicijo pa bo potrebno še nadgraditi. V cilju se nas je nabrala čedna skupinica tekmovalcev in navijačev, ki smo potem solili vsi po svoje. Za srečo pa je potrebno vržti sol z levo roko čez desno ramo. Ne čez obe. In ne sosedu v oči. Lepo:)

Recept za odličen vikend: Vzameš delavno kratek petek ali prosiš šefa za hiter odhod iz službe. Potrebuješ nasmeh in ščepec dobrega vremena. Nasmeh se dobi instant, vreme je odvisno od možiclja tam zgoraj. Nato je na vrsti gurmanski sendvič za zagon vikenda. Hitro pakiranje, metanje športnih rekvizitov v avto, hitenje po stopnicah, zato da se na koncu vprašaš čemu? Ne mudi se nikamor. Nadaljuješ izy laganini. Na razvoj dogodkov lahko vplivaš le z odločitvijo, ki je v trenutku najboljša. Sedenje na soncu ob pivu in dobri družbi dokler ne zmanjka sonca. Svetovni pokal ob štartni hišici, Vitranc. Petkova družba ob skreblu sprazni en viski, mislim liter viskija. besede so ostale po SSKJu. Meter borovničk ob familjarski smučarski tekmi. Torej je bistvo: Delaj to kar srček veleva pa bo, kar se da odlično! Jupi:)

Pony adventure race 2010

Ostal le umazan prtiček...ena juhca, dve solatki, ena porcija mesa, dovolj za dva, ploščo za 2 jejo 4je, precej velike porcije. Izredno dobra kmečka gostilna, vedno nabito polna, vedno! Aja po dunajcu še mešani štrukli, zmaga! Refošk za gušt in kri. Pridemo še, najprej počakat na vrsto potem pa pojedina. V nedeljo smo v Ančki (Šenčur) prav tako spobali kmečko pojedino. Slik ni, ker smo bili preveč lačni in zatopljeni v zaključevanje vikenda. Dobra hrana paše! Važno je da se le kalorije skuri...kakorkoli že, obstaja več načinov. Choose yours:)

Sobotno dopoldansko dejstvo - treba se je naspat. Sobotni dopoldanski cilj - priti do Kranjske gore in optimizirati sončne žarke. Prišli smo še pred 12, brez odvečnih komplikacij ter zasedli apartmaju najbližjo sončno lokacijo, sosedov vrt. Avto parkiran, lahko se odpre pivo, dva, tri. Nismo se pustili motiti, ura ni naš gospodar. Ni! Vse dokler ni treba še pravočasno opraviti vlogo navijača, zadovoljit fizološke potrebe in vse skupaj speljati brez hitenja. Sobotno popoldne in večer sta minila na snegu in mrzlem zraku. Navijali smo za Damjano, Blaža in sivega strica Franca na Hit pokalu, skakali na BFM, torej pustno rajanje. Vse dokler ni na oder prišla predpotopna skupina Snap, ni zime za ljudi iz LA-ja. No takrat sva midva odpeketala pod kovter, pametno poldi. Sredi noči pa budilka. Kaj,kaj, služba, ponedeljek, a ni nedelja. Ja je, vendar je Jani odšel na heliboarding s Stola. Prava dogodivščina, ki jo je treba doživeti. Še čakam dokumentarec. Mi lenobni smo se prebudili z živ žavom ...

Čebulna pita iz domače pečice...fila iz sira, pršuta, čebule in še nečesa, oddeta v testo. Najboljše. Poleg tega še mešana solata. Lahko bi bila večkrat na jedilniku. Ampak dobre stvari naj bodo omejene, tako se jih potem bolj veselimo:)

Čvapi, kajmak, šobska, krompirček, lepinje....čisto preveč, ampak do konca dobro. Kratek petkov delavnik, kava s prijateljem in dobra večerja v dvoje, predpriprava za petkov žur. Sedaj jih imam dovolj za naslednje dva meseca, ampak ko zasedejo, je pa treba v prvo lokacijo, ki spominja na Beograd. Uf, perfect!

Oblačna dolina, sončna gora. Dan na dobrem naravnem snegu, soncu, v dobri družbi, brez gužve na smučišču, sama pozitiva. Na soncu dokler se ne skrije. Potem pa še perfektna večerja in dan je popoln. Enkratno....danes pa počitek. Zaslužen!

...with all your heart, no valentines day is necessary.

Družinska smučarija. Že dolgo ne. Ponavadi se zgodi enkrat letno in takrat precej paše. Druženje na snegu paše vedno. Te dni je precejšna gužva kamorkoli greš. Tako je bilo zjutraj na skipassu črno. Dobesedno črno. Odločili smo se za Sella Nevea - Kanin. Razlogov je več npr. ker še nisem bila, ker je ta del Slovenije res lep, ker je sneg NARAVEN in karta poceni. Zakon. Proge na IT stran so dolge in s pravo strminco, proge na SLO stran pa so obsijane sonce, ljudje gor so sproščeni, kar se vidi tudi z brezpomensko debato tudi z neznanci. Lepo smuko tudi vam. Krasno izkoriščen dan. Sledil je še pivo na soncu, domača lazanja in taramisu. Potem pa počitek...danes pa prešerno naprej!

Po iskanju primernega kotička za kosilo sva svoj prostor našla v Kopru. Brancin na žaru! Izredno okusen, dovolj velika porcija, lepo servirano in postreženo. Preverjeno dobro, morsko na morju! Na morju pa smo ujeli tudi medaljone jelena v brusnični omaki in sirovi štruklji. Jelen! Nikoli ga še nisem jedla, kaj šele naročila. Ampak je dobrega okusa, priznam! Z brusnicami paše, sirovi štruklji pa so le pika na i. Preprosto okusno:) Postrežba je bila precej sladka, hahaha. Gospa natakarca se je potrudla z ustrežljivostjo, še celo Janija je vabila v zakotne kotičke šanka s pretvezo plačila. Revež je komaj dobil kartico nazaj, le kaj je moral narediti zato...sem gledala stran pa ne vem kaj sta se menila :))) Baje je iskal popust! Recimo, mu zaupam! Po specialitetah sva odhlačala domov...v posteljo, stran od gužve, se stisnt, ker jutri je na sporedu Kanin. Šneg, mmm:)

Prvoten cilj : kolesa in midva od solin do Kopra. Realnost: prehlad in slabo počutje sta nama preprečila bajkanje, zato sva odšla samo na izlet. Lep izlet. Razočaral naju je le del Portorož, kjer brezglava horda ljudi tava in bluzi in se gužva. Tam sva zaključila v sekundi dvajset in se pobrala v lepše kraje, kjer se diha svež morski zrak, uživa med oljkami in gleda proti soncu. Gužva is a big no no! In le ta je bila povsod....reveži natakarji so ga kr precej najebali. Ni šalc, ni kozarcev, samo ljudje ki hočejo vse takoj zdaj. In povprečna miza šteje 5 ljudi, 2 mlada, dva stara in otrok. Pa še kašn cucek iz torbice:) Torej....morje je krasno, le stran je treba od mase. Krasn...:)

...with good bussiness card:)

...you get sweets.