SSS - spoznajmo samega sebe

Ko pogledam od daleč in umrjenih misli ter pulza ugotovim, da preprosto ne znam biti skregana. Tudi, če nisem kriva, me občutek neravnovesja ubija. Ne morem pozabiti in iti naprej, ko mi enkrat odnese pisker. Včeraj mi ga je na račun brata...in ja razumem mlad in neumen, vedno isti, poln življenja. Zakon, ne razumite me narobe. Mojega brata obožujem, ampak zna biti hudičevo naporno bitje. Pač sva si različna v preživljanju prostega časa. Prosila sem ga eno stvar, ki je ni naredil, eno uslugo, ki je bila očitno pretežka, pa mi je odneslo kapo. In medtem ko je on mirno drnjohal, sem jaz to jutro prišla v službo s kolobarji. In če pomislim nazaj, v vsakem prepiru potegnem kratko. Kriva ali ne, na vsak način je treba rešiti svet. Ne ne znam oditi od problema, problem moram rešiti, čeprav včasih narobe, moram imeti občutek, da sem naredila vse kar mi moje nadnaravne sposobnosti dopuščajo. Dejstva, scenariji, preveč filozofije okoli vrele kaše. In ko se misli uredijo in beseda da besedo živim zopet v harmoniji. Prepiri niso kul, a so nujno potrebni za ohranjanje ravnovesja in to je umetnost negativnega mišlenja :)