Sežana report

Zamudniki smo svojo uverturo doživeli včeraj v Sežani na 10. Malem Kraškem maratonu. Kako veš da si na Krasu? Za prvim ovinkom piše teran in pršut. In kako zgleda to za nekoga ki je prvič tam? Zblojeni kam je treba je to nekako tko...vozi za karavano, parkiraj tok stran, da se že na poti ogreješ, kje so številke, herz že pospešen, iskanje dvorane, iskanje ljudi, zbiranje goodijev (ne vem zakaj niso mogli vega zmetat v eno vrečo) in končno tranqilo v štartni ravnini. Namazani z margarino smo tekli kot šus, fantje bodo bojda sedaj na polno pekli piškote, na cilju pa smo z banano v roki sedli na zaslužen stolčič in si ogledovali spominsko medaljo. Moj čas za 8 km je bil 47:26 min. Prvih 8 v letošnji sezoni. Supergood. Minilo je brez težav, še je bilo rezerve, tek je minil v znamenju humorističnih vložkov. Prešvicani smo izvedli improvizacijsko preoblačenje na parkingu, nato pa insert reggee ter via morjeee. Kosilce pri Guštu v Izoli, fotošuting v mesečevem zalivu, nabiranje oljke za veliko noč, kava za srčne bolnike v Strunjanu. Sonček je bil skrit, vendar se nismo pustili motit. Alles gut...spomladanski športen dan po vetrovnem Voglu. Počasi selimo aktivnosti v dolino...počasi se približuje badminton turnir in začetek mivke. Počasi bo treba v kopalke, oh yeah!