How to fight life?

Tegobe...kako se boriti z življenjskimi tegobami? Ko se dan začne malce zaspano s kavo v roki in končna s polno glavo in pospešenim utripom. Takrat se odpelješ na obisk k atu, ki bo konec meseca praznoval 89 let. Med pogovorom omeniš tudi pretečen polmaraton in on ti pove zgodbo o teku s polno bojno opremo v bataljonu. Hm mogoče pa stvari res niso tako črne kot včasih. Omeniš mu, da si lačen, ker je bila malica bolj na horuk in ti pove, da jih je včasih skos po malem zeblo ter so bili vedno malce lačni. Hm. In potem si zavrtiš svoj trenutni film, kjer moraš razbiti prašička, da lahko sfinanciraš vse hobije do konca leta. Včasih pa so tisto žogo nabijal v nedogled in bili veseli. Če so jo sploh, glede na to, da so bili prisiljeni v delo hočeš nočeš. In danes...hočeš nočeš si na zavodu. Diplomiran z vso izobrazbo. Ne jamraš in borbaš naprej. Si dolga leta gradbinec in potem moraš s piskrom v roki čakati topel obrok, brez evra v žepu. Si študent in ne dobiš zaposlitve, ker podjetja imajo raje še več študentov. Bolonski sistem še več študentov. Malo delo. Hilde. Pahorji. Ob večernem dnevniku bi najraje pojedel dozo pomirjeval in si napisal bolniško. Kako se boriti z življenjskimi tegobami? Dejstvo je, da se lahko ali vdaš ali pobereš in najdeš tista prokleta vrata za katerimi se skriva rešitev. Nič ni tako grozno in hudo, da ne bi moralo biti še bolj. Torej narediš plan do konca leta, kam vtakneš kakšen evro. In kaj narediti...biti nesrečen in zlagati na kup ali biti srečen v stvareh, ki so tvoja strast in malček potrpeti do naslednjega sonca? Karakterno bom vse prioritete postavila tako, da bom lahko prestavila svojo rit v drugo mesto ali pozimi v hribe. Na račun novih čevljev, fitnesa in podobnih bedarij. Kajti edino kar nas žene naprej je tisto malce discipline, ki si jo začrtamo. Poleg tega pa še strast do stvari, ki jo počnemo. David pravi, da je služba le vmesi postanek med potovanji. In decembra pa čeprav ves denar poženem za smučarijo ga pa bom. Potem pride žalostni januar z registracijo in vinjeto. Ampak ta januar pride vsako leto in vsako leto enako jamramo. In če pogledam nazaj ne zamenjam nobenega skurjenega decembra. In januarja mi ne bo žal nobenega dneva tega leta. Nobenega! Vsak dan pa čeprav depresiven je bil tu z razlogom. In žalostni januar...Fuck you!