Porto

Ola,

Back to basic, velike in male črke. Danes po zajtrku sva odjadrala iz Aveira. Vlak vozi na vsako uro za 2,8€. Prideva v Porto in šok. Množica ljudi, avtomobili, hupe, tramvaji, busi, kolesarji, aaaa. Najdeva hotel, unloadava prtljago in pičiva v center. Sva v ulici, ki je podaljšana čopova in miljarda ljudi. Sicer, hvalabogu, bolj na koncu norije. Sprva jadrava sem ter tja, gledava in slikava, nekaj pojeva in ko nama že skoraj odpadejo noge kupiva še pivo in nazaj v hotel. Porto, staro mesto z velikimi stavbami. Nekako sva vesolca v centru, ampak se ne dava. Greva jutri do plaže in upava na lepo vreme, ki ga ni in ni. Pa saj ne da pada dež, ampak piha in oblaki non stop krožijo nad nami. In potem zgleda mesto utesnjeno. Čeprav je pogled na mesto precej mogočen, manjka narava. Ljudje ti pojejo energijo. Otroci in njhovi decibeli, turisti in njihova zasanjana hoja, zasičen kapitalističen center. Še vedno živijo butiki, harekrišne trgovine, prodajalne volne in trgovine z vsem kar nisi videl že desetletje. Po Mihetovih juhcah je kakovost hrane padla. Veter ne pojeja. Porto postani obsijan, ker jutri želiva spet nekaj mivke v ruzak.

papa:)