Viševnik

Viševnik, eden izmed priljubljenih dvatisočakov, ima dolgočasno vzpenjanje, a krasne razglede. Od doma sva zaradi nestrinjanja s psom šla kake pol ure kasneje. Verjetno je mislil da gre k frizerju in je protestiral v kotu pod klopjo. Muhasto! A se je nato le vdal in smo odšli novim gorskim dogodivščinam naproti. 

Torej na Viševnik sva štartala z Rudnega polja na Pokljuki. Ker je danes Marijin praznik je bil zabasan le Bled, Pokljuka pa mirna, hvala bogu. Res se mi ni dalo ukvarjati z gnečo. Pot se strmo začne in ne popusti vse do vrha. Šli smo lepo počasi in pri počitku iskali senco zaradi Ziggija. Ima le kratke tačke in vsak skok je toliko bolj naporen. Ljudje so spraševali, če bo zmogel in je na koncu dokazal, da z lahkoto. Le čez kake velike skale sva mu malce pomagala. Na vrhu pa se je odprla krasna panorama s Triglavom na čelu. Skoraj bi se ga lahko dotaknil. Šli smo po žig in jo nato s špičastega vrha ucvrli v zavetrje. Naredili nekaj umetne sence ter se spočili ob razgledih. 

Te naše gore so res nekaj posebnega. Spoštovanje! Hoja navzdol se tako kot vsakič, vleče. Je kar pasalo priti na ravnino in spiti en mrzel radler. Pokljuka v poletnem času je čisto drugačna kot pozimi, ravno tako lepa, vendar bolj spokojna. Tiste velike smreke in daleč od nabasanega Bleda, daje res neko zen energijo. Praznik izkoriščen v stilu, upam da tudi za vas.