Just around the corner



"We are getting there*!"
* I am not sure where "there" actually is.

Torej v soboto, po odpadlem vzponu na Triglav, smo obhodili Begunjščico. Pot do Prevale je precej zabavna in lahka. Tuneli, čudoviti jutranji razgledu, zabavni mimoidoči. Tam si vzameš minutko za gorski zrak. V naslednjem trenutku pa že hlastaš za njem. Kalvarija do Begunjščice je namreč precej strma in direktna. Po eni strani boljša, ker si dirketno gor, po drugi malce naporna. No vrh se po Kalvariji kar naprej oddaljuje, ampak kočno cilj pred nami. Sendviče smo si privoščili na strmem grebenu, obdani s kavkami in nekimi glasnimi štajerci. Naslednji cilj je bila Zelenica. pot pod noge spet strmo navzdol. Poti navzdol so mi vedno odveč. Roblek smo videli od daleč in zavili desno na Zelenico in šli še po drugi strani Begunjščice. Ta je precej kamnita, polna melišč in kamenja. Tudi precej zabavna, ravno zaradi dinamične poti. Na koncu smo imeli tudi debato o naših kačah, vendar nobene nismo videli. Razen Damjana, ki je hodila nekoliko za nami, je srečala črnega gada. Jaiks, upam da ga nismo mi poklicali. Sledil je postanek v koči in odhod do avta. Pot Zelenica - Ljublej je neimpresivna. Za zaključek smo odjadrali še na čevape v Dirt park Divjina v Tržiču. Tam se je odvijala neka mtb/bmx tekma. Idelano za pivo in čevape. Rahlo zmatrani smo se odpovedali še dvema žurkama in pospali v pozno nedeljsko jutro. Zgodbico je opisal tudi David.

Comments

Popular posts from this blog

Sankaška reportaža