Oči in njihove hibe 2

In sem šla (skupaj s spremstvom) na kliniko se malo pogovoriti. Prvi vtis je bil woa, kje pa sem? Naslednji pa: saj tu so vsi z istimi problemi kot jaz. In se že počutiš malce boljše. Nato izpolniš krajšo anketo, sestra ti naredi nekaj standardnih testov in zatem malce počakaš na zofi. Ne govoriš, le opazuješ in si v svojem svetu razlagaš zadeve ter si skoraj malo vesel in veliko prestrašen. Nato prebereš nekaj zgodb o uspehu in si že malček bolj pogumen. Pride zdravica in greš v ambulanto. Tudi ona pregleda oči in ti svetuje kaj bi bilo zate glede na dioptrijo in motnje primerno. In dobiš upanje, ker je osebje res prijazno in razume strah in vsa vprašanja. Se pogovoriš, pozanimaš o možnih zapletih, razložijo ti kako poteka operacija in nato si na vrsti ti. V zdravstvu je to tretirano kot lepotna operacija (četudi si slep ko noč). No v mojem primeru pride v poštev tehnika zdravljenja z vstavljanjem zunanje leče pred tvojo lečo v očesu. Sliši se grozno pa ni. Govora je v 2mm reže, ki pihne lečo v oko, kjer se za prilagodi in ti ponudi popoldn vid. Leča je custum made zate. Zdravljenje obeh traja 14 dni. Nato pa nič več očal. Sliši se kot neka tehnološka pravljica. In morda bo jeseni doletela mene. Rabim le pol leta da se privadim na idejo. Prava Esmeralda! :)