Ena veterinarska


Včeraj sva hotela v šolo, ampak...ker je že prejšne dni potresaval z glavo in po kapljicah ni iz ušesa priteklo nič umazanije, sem ga peljala do veterinarja. In ugotovil je da ima v ušeso travo. Moral mu je dati pomirjevalo da je bil čisto pri miru. Meni pa srce na dva dela. Ko vidim mojega psa ki zleze skupaj, pa naj bo pomirjevalo ali karkoli, vedno sem v solzah. No potem je šel  v uho s tankimi klešami in vn potegnil celo kasje suhe trave!! Ne vem kako mu je to uspelo ampak hvala bogu ga je lahko še dal ven, drugače bi lahko razpadlo in bi se zakompliciralo. Seveda se spet obtožujem zakaj ga nisem prej peljala. Nato mu je oba ušesa spucal in sva dobila še zdravilo, ker mu je trava malo opraskala sluhovod. Bošček! Gre se za visoko suho travo z morja, ki se kar zapiči v psa. No ker je bil nato še vedno precej zadet, seveda nisva šla v šolo. Doma je kar spal in spal, no zvečer je že začel malo mahati z repkom in sva šla tudi lulat pred hišo, drugače pa koma. Spal celo noč, vse do jutra, ob 6h pa spet akcija. Back on track. Hvala bogu je vse ok. Zjutraj je dobil še zdravilo v uho, malo pomasirat in naj se čimprej pozdravi. Ker ne ve kaj se dogaja, je precej nemiren ko mu daš zdravilo v uho. Upam da se bo navadil. Tudi če najdeva kašnega klopa, skače kot podivjano tele pa samo pinceto primem v roke. On ni za vete :) Firbčen in podivjan. Prejšna pa je bila pri vetih kot kip. Ah ja...danes imam spet normalni pulz in vikend se lahko začne. :)

Comments

Popular posts from this blog

Sankaška reportaža