Težko se je posloviti za vedno

Ampak takšno je to naše življenje. Vsi vemo, da enkrat pride konec, ampak ko pride pa je vseeno precej težko. Tako se bomo v tem tednu poslovili od našega ata. Včeraj, ko smo bili vsi zbrani pri kosilu in smo po dolgih letih popravljali  njegov "gašperček", so nas obvestili, da je zaprl učke za vedno. Upam, da sedaj z mamo sedi na oblačku in srečno zreta v neskončni sončni zahod. In spet se sprašujem, le kaj se zgodi, ko življenska energija zapusti telo in srce preneha utripati. Srečno ata, z nami boš za vedno!