Vreme

Vreme...

30.11. se je bliskalo in grmelo. Lani takšen čas sem že brusila kante in teden kasneje pila kuhanca v hribih, na polno zasneženih. In letos? Prva snežna panika se je pojavila v začetku novembra. Hitro hitro menjat gume, vrste pri vulkanizerjih, verige v kufer, anti friz v tekočino, vse za zimo. No po paničnih 3 dneh dežja, je sedaj cca 15 stopinj. Še vedno nosim windstoper in škornji delajo gužvo...še vedno tečem in hodim po blatu. In listam season opening...gledam teste smuči...in se sprašujem kam se vrti ta vreme? Zna se naenkrat shladiti, znam pa vse skupaj dati na bolho in it v tople kraje. Going soft? Not! Prve zavoje bi lahko naredila na Meltalu...ampak je predaleč, ne znese časovno ne denarno. Torej...kaj zdj, stric Miklavž, ne rabmo več piškotov, rabmo sneh a veš. In naj se sliši zlajnano, čakam mrzle zimske dni, ko s kuhančkom v roki stojim po lučkami v stari Ljubljani, pri 15 stopinjah cimet nima učinka. Čakam snežne angelčke, čakam dirko po smučišču, čakam jezne fotre v gužvi za karte in čakam smotane voznike, ki ne znajo vozit. Vsak letni čas ima svoj čar, ampak jesen je svoj čar že mal porabila. Go awej, zdj snih zdj :P