Na dan Zemlje, našega krasnega modrega planeta, sva se odpeljala na obalo, da zalijeva na novo posajene oljke. Trenutno je na obali tak mir...nobene gneče, prometa, glasnih turistov. Prava mala oaza miru - ptičje petje, toplo sonce, vonj pokošene trave in cvetočih dreves. Že naslednji teden, ko se obetajo prazniki, pa vem da bo dol pravi mali kaos. Vse prej kot oaza miru. Vidim cele hrume ljudi, ki okupirajo našo malo obalo. Dobro za turizem, slabo za naravo. Včasih me kar malo zaboli, kajti pri nas ne vidiš dna morja med sezono. Pa dobro, to še preživiš, ampak ko vidiš vse smeti, ki jih pustijo za sabo, rataš kar malo jezen. Zato se tej gneči najraje ognem. Ratujem tisti godrnjav domačin, ki to ni pa vseno ropota. Od daleč zgleda najlepše. Uživajte v cvetoči naravi, poberite kako smetko, četudi ni vaša, naj bo vaša okolica lepa za vas. In včeraj je dobro nekdo rekel na radiju: Ne samo, da skrbimo za okolje za bodoče generacije, skrbimo, da vzgojimo takšne otroke, ki bodo skbeli ...