Green green

Okolica je čez noč ozelenela. Če se kaj potikate po gozdovih lahko že uživate pod zelenimi bukvami in brstečimi grmički. Tele spomladanske temperature so res super in vsak popoldne komaj čakam da pičim v hrib.
V tem času je napredoval tudi pesko. Na sprehodih je vedno odpet, nikoli ne gre več kot par metrov naprej, pozornost išče pri meni, prav tako tudi napotke glede poti. Pri podrtih drevesih je to kot agiliti, hop gor, pojdi spodaj, naprej. Res je faca. Sicer doma rad šnofa po travniku in ima kosmata ušesa, ampak bistvene so mi daljše poti, kjer so ukazi ključni. Lepo se odzove tudi na počakaj. Popravljava še hojo zraven. Pri karakterju mi je všeč, da ne kaže nobene agresije, ne skače v pse, se zna igrati, in se hkrati vseeno odziva. Pri tem mi veliko pomaga potrjevanje psa med samim sprehodom. Ko ga pokličem in pride dobi priboljšek. Ko govorim z drugimi in se mirno vsede, ga potrdim. Ko me počaka ga potrdim. Mislim, da sva res utrdila svojo vez. Če pa nimam sabo kakšne nagrade pa za to uporabim npr. leseno palco kot motivacijo za igranje. Všeč mi je da ne uhaja. Tudi če zamenjamo okolje. Kot vedno poudarjam...koliko časa in truda boš vložil v psa, tak bo rezultat. Enostavna enačba. Če mu ne znaš pokazati kaj bi rad od njega, on ne bo vedel. Priznam pa tudi, da je razvajana maza. Kolikor je priden zna tudi fehtati za mizo in je za vsak grižljaj hvaležen, zna zgristi copate in zna požreti kaj kar ne bi bilo treba. Zna se tudi povaljati v mrhovini. Kar pa samo pomeni, da zna biti navihan pes. In za vse te napake sem odgovorna jaz. Pa kaj pol, zato ga pa imam. In noče se slikati, če se mu ne da. In če ima preveč energije je tečen. Tako da ja...tudi psi imajo svoje dobre in slabe dni. Samo da znamo biti ljudje ob slabih dneh precej bolj pasji.
Izkoristite te lepe dni, sign out and log into LIFE!




Comments

Popular posts from this blog

Sankaška reportaža